POROČILO OTROŠKEGA PARLAMENTA IN ŠOLSKE SKUPNOSTI
Na prvem srečanju šolske skupnosti konec septembra smo izbrali učenko, ki se je udeležila tabora mladih parlamentarcev v Pacugu.Tam so na različne načine obravnavali temo letošnjega Otroškega parlamenta, ki je bila Otroci in načrtovanje prihodnosti. Povzetek je pripravila za 1. srečanje šolske skupnosti, kjer smo izbrali posameznike od 6. do 9. razreda, ki so izrazili željo po sodelovanju v Otroškem parlamentu.
Srečanja Otroškega parlamenta so potekala na štirinajsti dni od oktobra do konca januarja, ko smo imeli srečanje predstavnikov v otroškem parlamentu na območju občine Moste v Kranjski Gori.
Poročilo Otroškega parlamenta:
Na naši šoli smo se predstavniki v otroškem parlamentu srečevali vsakih 14 dni in se lotili več tem, ki so povezane z načrtovanjem prihodnosti.
Kljub temu, da sta šola in poklic le delček naših življenj, smo se največ zadržali ravno pri pritiskih iz okolice zlasti s strani staršev glede šolanja. Ne samo, da ti pričakujejo uspeh na šolskem področju ali pa želijo vplivati na učiteljevo ocenjevanje in presojo, da smo otroci v primeru slabe ocene na različne načine kaznovani, ampak se včasih neprimerno obnašajo tudi pri izven šolskih dejavnostih (npr.: prilizovanje trenerju, neprimerno navijanje...).
Pogovarjali smo se tudi o tem, da današnja šola potrebuje osvežitev; strinjali smo se, da nam bi šola morala dati več veščin za življenje in poklice prihodnosti in da ne daje znanj za izzive današnjega in prihodnjega obdobja. Šola bi morala biti organizirana tako, da bi učencem pomagala spoznavati čim več različnih smeri. Prepričani smo namreč, da svojo prihodnost lahko načrtuješ le, če dovolj dobro poznaš samega sebe: da spoznaš v čem si dober, kaj ti ustreza, kakšne informacije dobivaš iz okolja o svojih dejanjih.
Ravno zaradi tega čutimo primanjkljaj tudi v družinah. Te bi morale biti prve, ki bi otroku prisvojile delovne navade, organiziranje časa, kulturno vedenje, strpnost. Menimo, da je bilo včasih bolj jasno kaj je naloga družine, v današnjem času pa imamo občutek, da je takih družin vse manj. Razloga ne vidimo toliko v pomankanju denarnih sredstev, kot v pomankanju časa in energije. Oboje se prevečkrat porablja za stvari, ki družino razdvajajo namesto združujejo.
V obdobju odraščanja in zlasti tudi pri vpisu na srednje šole so močan dejavnik pri odločanju tudi vrstniki. Marsikomu je pomembno, da se vpiše na šolo, kamor gre tudi njegov najboljši prijatelj, ali pa na šolo, ki v družbi velja za ugledno.
Da bi pridobili boljši vpogled v razmišljanje naših učencev o temi, smo izvedli anketo. Pokazala nam je, da učenci le včasih organizirajo svoje delo doma in v šoli, da je med njimi več deklet iz predmetne stopnje. Ocenjujejo, da se redko znajdejo v časovni stiski, ko pa se pa je največkrat razlog v tem, da imajo preveč ob šolskih dejavnosti oziroma, da se ne znajo organizirati. Pri večini smo dobili pritrdilni odgovor glede tega, da imajo starši načrte in pričakovanja o prihodnosti. To poskušajo doseči tako, da nadzorujejo njihovo delo v šoli, priganjajo k učenju in da pričakujejo dobre ocene. Ko se pogovarjajo o poklicih jih starši večinoma vzpodbujajo, učenci pa tudi menijo, da si starši prvi, ki bi jih morali seznanjati s poklici-šele na drugem mestu menijo, da bi se morali o poklicih seznanjati sami, medtem, ko jih le zelo malo meni, da jih morajo o poklicih seznanjati učitelji. Pri navajanju poklicev, ki bi ga opravljali, pri večini prevlada razlog veselje do tega dela, delo z ljudmi, šele na drugem in na naslednjem mestu pa so razlogi kot je zaslužek in cenjenost poklica. Veseli nas, da so učenci pri vprašanju, ki je zahtevalo krajši opis sebe v prihodnosti zapisali, da želijo postati prijazni, pravični, solidarni, spoštljivi, strpni, vztrajni, delovni.
To pa je dobra popotnica za prihodnost družbe..
Špela Pogačar, 8.a
Petruša Urša Koželj, 9.a
Zoja Vilfan, 7.a
Devetošolka se je nato udeležila pripravljalnega sestanka za Mestni Otroški parlament, ki je potekal v ljubljanski mestni hiši 16. februarja 2017.
Na zasedanju parlamenta smo imeli pet gostov:
- ga. Vlasta Nussdorfer, Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije
- g. Tone Dolčič, Urad Varuha človekovih pravic RS
- ga. Breda Primožič Novak, Urad za preprečevanje zasvojenosti MOL
- ga. Urša Poljanšek, karierna svetovalka, Karierno središče Univerze v
- Ljubljani
- ga. Aleksandra Igličar Čepon, Zavod RS za zaposlovanje
Sklepi, ki so jih sprejeli (citirano):
zamenjamo, če nam niso všeč.
katerih starši si šolskega kosila ne morejo privoščiti.
Predlagali so tudi teme za naslednje šolsko leto:
1. Plusi in minusi šolskega sistema
2. Tabuji
3. Mladi in spolnost
4. Slabosti in prednosti sodobne tehnologije
5. Sobivanje, spoštovanje in različnosti med nami
Sledilo je regijsko srečanje, ki je potekalo 10. marca 2017 v OŠ Venclja Perka Domžale.
Sklepi in dogovori:
Sporočila učiteljem:
Za naslednji otroški parlament je bila na regijskem parlamentu izbrana tema: Žensko vs. moško.
Sledil je še 27. državni Otroški parlament, ki je bil 29. maja v parlamentarni dvorani Državnega Zbora, kjer je bil med drugim sprejet dogovor o temi za šolsko leto 2017/18: Šolstvo in šolski sistem.
ŠOLSKA SKUPNOST
Šolska skupnost je v nekaterih delih povezana s temami Otroškega parlamenta, vendar so ključni razmišljanja, ideje, komentarji in ideje predstavnikov oddelkov, ki sporočajo stanje iz in v svoje oddelke.
Letos smo imeli pet srečanj in na enem od teh je bil prisoten tudi ravnatelj. Učenci so ga seznanili z delom v šolski skupnosti in Otroškem parlamentu, ter mu sporočili svoja mnenja o delu in življenju v šoli:
Več kot graj so imeli učenci pohval:
Imeli so tudi nekaj predlogov:
Šolsko leto smo zaključili s sestankom, kjer smo načrtovali dejavnosti za naslednje šolsko leto.
Septembra smo gostili predsednika DZ, dr. Milana Brgleza in varuhinjo človekovih pravic, Vlasto Nussdorfer, kjer sta program povezovali predstavnici šolske skupnosti iz 9. razreda.
Zapisala:
Nataša Hozjan Breznjik, mentorica
Na prvem srečanju šolske skupnosti konec septembra smo izbrali učenko, ki se je udeležila tabora mladih parlamentarcev v Pacugu.Tam so na različne načine obravnavali temo letošnjega Otroškega parlamenta, ki je bila Otroci in načrtovanje prihodnosti. Povzetek je pripravila za 1. srečanje šolske skupnosti, kjer smo izbrali posameznike od 6. do 9. razreda, ki so izrazili željo po sodelovanju v Otroškem parlamentu.
Srečanja Otroškega parlamenta so potekala na štirinajsti dni od oktobra do konca januarja, ko smo imeli srečanje predstavnikov v otroškem parlamentu na območju občine Moste v Kranjski Gori.
Poročilo Otroškega parlamenta:
Na naši šoli smo se predstavniki v otroškem parlamentu srečevali vsakih 14 dni in se lotili več tem, ki so povezane z načrtovanjem prihodnosti.
Kljub temu, da sta šola in poklic le delček naših življenj, smo se največ zadržali ravno pri pritiskih iz okolice zlasti s strani staršev glede šolanja. Ne samo, da ti pričakujejo uspeh na šolskem področju ali pa želijo vplivati na učiteljevo ocenjevanje in presojo, da smo otroci v primeru slabe ocene na različne načine kaznovani, ampak se včasih neprimerno obnašajo tudi pri izven šolskih dejavnostih (npr.: prilizovanje trenerju, neprimerno navijanje...).
Pogovarjali smo se tudi o tem, da današnja šola potrebuje osvežitev; strinjali smo se, da nam bi šola morala dati več veščin za življenje in poklice prihodnosti in da ne daje znanj za izzive današnjega in prihodnjega obdobja. Šola bi morala biti organizirana tako, da bi učencem pomagala spoznavati čim več različnih smeri. Prepričani smo namreč, da svojo prihodnost lahko načrtuješ le, če dovolj dobro poznaš samega sebe: da spoznaš v čem si dober, kaj ti ustreza, kakšne informacije dobivaš iz okolja o svojih dejanjih.
Ravno zaradi tega čutimo primanjkljaj tudi v družinah. Te bi morale biti prve, ki bi otroku prisvojile delovne navade, organiziranje časa, kulturno vedenje, strpnost. Menimo, da je bilo včasih bolj jasno kaj je naloga družine, v današnjem času pa imamo občutek, da je takih družin vse manj. Razloga ne vidimo toliko v pomankanju denarnih sredstev, kot v pomankanju časa in energije. Oboje se prevečkrat porablja za stvari, ki družino razdvajajo namesto združujejo.
V obdobju odraščanja in zlasti tudi pri vpisu na srednje šole so močan dejavnik pri odločanju tudi vrstniki. Marsikomu je pomembno, da se vpiše na šolo, kamor gre tudi njegov najboljši prijatelj, ali pa na šolo, ki v družbi velja za ugledno.
Da bi pridobili boljši vpogled v razmišljanje naših učencev o temi, smo izvedli anketo. Pokazala nam je, da učenci le včasih organizirajo svoje delo doma in v šoli, da je med njimi več deklet iz predmetne stopnje. Ocenjujejo, da se redko znajdejo v časovni stiski, ko pa se pa je največkrat razlog v tem, da imajo preveč ob šolskih dejavnosti oziroma, da se ne znajo organizirati. Pri večini smo dobili pritrdilni odgovor glede tega, da imajo starši načrte in pričakovanja o prihodnosti. To poskušajo doseči tako, da nadzorujejo njihovo delo v šoli, priganjajo k učenju in da pričakujejo dobre ocene. Ko se pogovarjajo o poklicih jih starši večinoma vzpodbujajo, učenci pa tudi menijo, da si starši prvi, ki bi jih morali seznanjati s poklici-šele na drugem mestu menijo, da bi se morali o poklicih seznanjati sami, medtem, ko jih le zelo malo meni, da jih morajo o poklicih seznanjati učitelji. Pri navajanju poklicev, ki bi ga opravljali, pri večini prevlada razlog veselje do tega dela, delo z ljudmi, šele na drugem in na naslednjem mestu pa so razlogi kot je zaslužek in cenjenost poklica. Veseli nas, da so učenci pri vprašanju, ki je zahtevalo krajši opis sebe v prihodnosti zapisali, da želijo postati prijazni, pravični, solidarni, spoštljivi, strpni, vztrajni, delovni.
To pa je dobra popotnica za prihodnost družbe..
Špela Pogačar, 8.a
Petruša Urša Koželj, 9.a
Zoja Vilfan, 7.a
Devetošolka se je nato udeležila pripravljalnega sestanka za Mestni Otroški parlament, ki je potekal v ljubljanski mestni hiši 16. februarja 2017.
Na zasedanju parlamenta smo imeli pet gostov:
- ga. Vlasta Nussdorfer, Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije
- g. Tone Dolčič, Urad Varuha človekovih pravic RS
- ga. Breda Primožič Novak, Urad za preprečevanje zasvojenosti MOL
- ga. Urša Poljanšek, karierna svetovalka, Karierno središče Univerze v
- Ljubljani
- ga. Aleksandra Igličar Čepon, Zavod RS za zaposlovanje
Sklepi, ki so jih sprejeli (citirano):
- Sklep 1: Želimo si več izbirnih predmetov, možnost prakse že v OŠ, bolj podrobne
zamenjamo, če nam niso všeč.
- Sklep 2: Na šolah si želimo več delavnic o sprejemanju drugačnih, medsebojnih odnosih in
- Sklep 3: Računalniki so nam v pomoč pri pridobivanju novih znanj, vendar smo za to, da ne
- Sklep 4: Želimo si, da bi imeli spomladi občasno pouk zunaj, ne le v učilnicah.
- Sklep 5: Menimo, da nam informativni dnevi na srednjih šolah ne dajo realnega vpogleda o
- Sklep 6: Menimo, da bi morali volilno pravico dobiti že pri šestnajstih letih, saj so izidi na
- Sklep 7: Mediji nas mlade pogosto predstavljajo v slabi luči, zato se nam zdi pomembno, da
- Sklep 8: Od medijev pričakujemo, da ne ponavljajo in govorijo le o negativnih novicah, ter
- Sklep 9: Uvesti bi morali več čistilnih akcij, več okoljevarstvenih projektov ter otroke v šolah
- Sklep 10: Pomembna se nam zdi uporaba izdelkov za večkratno uporabo, obnovljivih virov
- Sklep 11: Hrano, ki ostane v šolah, vrtcih, trgovinah… bi morali uporabiti in je ne zavreči.
katerih starši si šolskega kosila ne morejo privoščiti.
Predlagali so tudi teme za naslednje šolsko leto:
1. Plusi in minusi šolskega sistema
2. Tabuji
3. Mladi in spolnost
4. Slabosti in prednosti sodobne tehnologije
5. Sobivanje, spoštovanje in različnosti med nami
Sledilo je regijsko srečanje, ki je potekalo 10. marca 2017 v OŠ Venclja Perka Domžale.
Sklepi in dogovori:
Sporočila učiteljem:
- Več samostojnosti: v šoli si želimo več samostojnosti, odgovornosti in svobode. Tega bi se morali tudi učiti.
- V pouk vnesite več praktičnega dela, teorija naj se osvetli s prakso, kjer je le mogoče. Radi bi preizkusili veliko različnih stvari.
- V šoli bi radi uživali pestro in raznoliko hrano.
- Pouk naj bo bolj ustvarjalen, kreativen.
- V pouk vpeljite več raziskovalnega dela.
- Prevetrite Pravila šolskih redov, pravično in dosledno nagrajujte in kaznujte.
- Želimo izbirati ID po lastnih željah in interesih in ne po vaših. Želimo, da nam pustite delati to, kar si želimo.
- Razvijajmo odgovornost za kritično spremljanje medijev.
- Pomembno je, da mladi sodelujemo v družbi in izražamo svoje mnenje. Pozivamo vse, naj to izkoristijo.
Za naslednji otroški parlament je bila na regijskem parlamentu izbrana tema: Žensko vs. moško.
Sledil je še 27. državni Otroški parlament, ki je bil 29. maja v parlamentarni dvorani Državnega Zbora, kjer je bil med drugim sprejet dogovor o temi za šolsko leto 2017/18: Šolstvo in šolski sistem.
ŠOLSKA SKUPNOST
Šolska skupnost je v nekaterih delih povezana s temami Otroškega parlamenta, vendar so ključni razmišljanja, ideje, komentarji in ideje predstavnikov oddelkov, ki sporočajo stanje iz in v svoje oddelke.
Letos smo imeli pet srečanj in na enem od teh je bil prisoten tudi ravnatelj. Učenci so ga seznanili z delom v šolski skupnosti in Otroškem parlamentu, ter mu sporočili svoja mnenja o delu in življenju v šoli:
- učenci OPB so z igrišča mnogokrat pregnani s strani starejših učencev
- pitnik na igrišču pod nizkim pritiskom,
- preglasno med odmori,
- omarice bi želeli tudi mlajši učenci,
- nemir in nasilje v razredih, ko učitelj zapusti razred,
- uničevanje razstavljenih izdelkov na hodnikih,
- slabo ozvočenje,
- zadrževanje na straniščih,
- preveč namazov za malico,
- voznik avtobusa velikokrat smrdi po alkoholu
- primanjkuje prostora za odlaganje torb pred jedilnico.
Več kot graj so imeli učenci pohval:
- dobri učitelji in delavci šole
- šolski radio
- šolski plesi
- dobra kosila
- čistoča
- dnevi dejavnosti
- prireditve
- eko akcije
- hitra odjava prehrane
- izbirni predmeti
- razstave
- knjižnica
- mize na hodnikih
- prostovoljstvo
- urejena okolica šole
Imeli so tudi nekaj predlogov:
- prodaja izdelkov za šolski sklad,
- objava športnih dnevov in ostalih dnevov dejavnosti na spletni strani (zlasti, ko se ti izvajajo izven šole in so vezani na odhode z avtobusom),
- prostor za umirjanje,
- prenova telovadnice,
- več praktičnega dela med poukom,
- boljše varovanje igrišča,
- najavljeno spraševanje,
- terasa pred jedilnico,
- boljše organizirani športni dnevi,
- klopce pri avtobusni postaji,
- več strukturiranega povezovanja med starejšimi in mlajšimi učenci,
- kreativne dejavnosti – pouk zunaj
- tečaji samoobrambe
- več dopolnilnega pouka
- več časa za malico
- manj tetrapakov
- večji obroki za starejše
- streha za kolesa
- avtomat
- šestošolcem, ki so dežurni v jedilnici, naj se natančneje pove, kaj je njihova naloga
- Dan dejavnosti, ko bi lahko prinesli svoje ljubljenčke.
Šolsko leto smo zaključili s sestankom, kjer smo načrtovali dejavnosti za naslednje šolsko leto.
- Izrazili so potrebo po dnevu dejavnosti, kjer bi dekleta pripravile delavnice za povezovanje mlajših s starejšimi učenci.
- Predlagajo, da bi pri nošenju malice starejši pomagali mlajšim (zlasti pri nošenju pladnjev in pijače)
- Predlagajo 2 skupna sestanka, ostalo pa ločeno od 2. do 5. razreda in od 6. do 9. razreda in
- želele bi sodelovati pri sprejemu bodočih prvošolcev.
Septembra smo gostili predsednika DZ, dr. Milana Brgleza in varuhinjo človekovih pravic, Vlasto Nussdorfer, kjer sta program povezovali predstavnici šolske skupnosti iz 9. razreda.
Zapisala:
Nataša Hozjan Breznjik, mentorica
