POROČILO O DELU OTROŠKEGA PARLAMENTA NA TEMO ŠOLSTVO IN ŠOLSKI SISTEM
 
Na naši šoli smo v okviru otroškega parlamenta srečevali vsakih 14 dni.
Ugotovili smo, da imamo v naši državi, v primerjavami s šolami na svetu, šolski sistem dobro urejen: imamo brezplačno šolstvo, brezplačno izposojo učbenikov, organizirano prehrano, dodatno pomoč za otroke s primanjkljaji in posebnostmi, organizirano podaljšano bivanje, svetovalno službo, urejen prevoz in možnost za vključitev v različne projekte.
Šolski sistem tako vključuje otroke z vsemi njihovim interesi in njihovim potrebami.
Malo slabše vidimo sliko na področju samega pouka. Menimo, da je preveč informacij, preveč teoretičnih vsebin, da se pouk začne prezgodaj, po drugi strani pa imamo premalo športne vzgoje in praktičnih vsebin. Urnik je prenatrpan, še zlasti če se ukvarjaš še s kakšno dodatno dejavnostjo. Veliko časa nam vzameta tudi učenje in domače naloge.
Menimo, da so ocene čisto zgrešene, saj nas vodijo v tekmovalnost in razlikovanje v družbi.
Povzročajo nam stres, ki pa slabo vpliva na naše delovanje in dojemanje samega sebe. Ocene v prihodnosti ne bodo pomembne, saj bodo bolj pomembne veščine in kompetence, ki smo jih pridobili tako v formalnih kot neformalnih oblikah izobraževanja. Ocene vodijo v goljufanje in neodgovornost. In vplivajo na status, ki ga imaš v družbi.  Hkrati je vse več otrok s posebnimi potrebami, kar kaže, da se sistem ne dovolj posveča posameznikovim zmožnostmi. Zaradi tega menimo, da bi moral biti sam način izobraževanja bolj praktične narave, ki bi vseboval večjo aktivnost učencev, raziskovanje, poskusov. Menimo, da je ocenjevanje učiteljev subjektivni merski instrument, in da ima ocena pri dveh različnih učiteljih različno težo.
Posebno pozornost smo posvetili odnosom med učenci in učitelji. Večinsko mnenje na naši šoli je, da se dobro razumemo, vendar so izpostavili vpitje na hodnikih,  preveč tekmovanja med sovrstniki, premalo spoštovanja in upoštevanja pravic drugih. Zlasti so izpostavili posamezne učence, ki pouk motijo in povzročajo konflikte.
Kot pri vseh poklicih se tudi med učitelji pojavi manjšina tistih, za katere si učenci mislijo, da si poiščejo »ljubljenčke« in imajo v očeh učencev privilegije.
Učenci na naši šoli so sporočili tudi, da se bojijo iskreno izraziti svoje mnenje in da so skupinske kazni velika napaka, saj so zelo krivične in sporne. Zanimivo je, da so vsi učenci za to, da bi se na nek način vrednotilo tudi vedenje.
Učencem se zdi pomembno, da smo eko šola, da imamo veliko telovadnico in šolske plese. Pogrešajo več praktičnih znanj likovne umetnosti, športa, računalništva. Primanjkuje znanja o nudenju prve pomoči, učenju o zdravi spolnosti  in učenje o drugih kulturah, zlasti pisavah.
Zaključimo lahko s tem, da je šolski sistem zasnovan dobro in precej pravično, medtem ko je način podajanja snovi in še zlasti količina in vsebina le te zastarela. V dobi digitalizacije se nam zdi nepotrebno memoriranje podatkov, če jih lahko vsak hip dobimo na spletu. Bolj kot ocene so pomembne, še zlasti pa merodajne veščine, ki jih bomo v življenju potrebovali, zato bi morala biti osnovna šola res osnovna pri količini in teoretični plati učnih vsebin, več časa pa bi moralo biti za diskusije, raziskovanje, praktične vsebine in metode, ki nas učence povezujejo in razvijajo v odgovorne in samostojne posameznike.

                                                                                                                   Katja Zgonc, Špela Pogačar, Gašper Otoničar

V petek, 26. januarja 2018 smo poglede na šolstvo in šolski sistem predstavili na območnem Otroškem parlamentu v Kranjski gori, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Moste-Polje. Gašper je predstavil plakat in poglede na šolstvo, ki so ga posredovali učenci v šolski skupnosti.

 Z A P I S N I K 
Območnega otroškega parlamenta, ki ga je organizirala ZPM Ljubljana Moste Polje za učence osnovnih šol območja Moste-Polje v petek, 26.01.2018, v počitniškem domu Vila Šumica, Vršiška 73, Kranjska Gora.
 
Udeleženci: Učenci OŠ: Jože Moškrič, Kašelj, Martin Krpan, Božidar Jakac,
                      Karla Destovnika Kajuha, Ketteja in Murna, Vide Pregarc, Zalog,
                      Polje, Sostro, Zadobrova in Nove Fužine.
Organizatorji: ZPM Lj. Moste Polje – predsednica Anita Ogulin in
                      mentorica OP Nina Balent
 
Dnevni red:
10:00 – Prihod v počitniški dom Vila Šumica, malica
10:30 – Predstavitve po šolah
12:00 – Sprehod do jezera Jasna
13:00 – Kosilo
14:15 – Razdelitev v skupine in pričetek plenarnega dela
15:15 – Predstavitve ugotovitev po skupinah
16:00 – Volitve predstavnika na regijskem parlamentu
17:00 – Odhod izpred počitniškega doma
 
K 1.
V delovno predsedstvo so se prijavili  Arian Ceroviku – predsednik, Lovro Jug – namestnik predsednika in zapisnikar ter Nina Žgajnar in Jakob Zajec.
 
Vsi prijavljeni so bili soglasno izvoljeni.
 
Tema letošnjega Območnega otroškega parlamenta za učence osnovnih šol območja Moste- Polje je bila Šolstvo in šolski sistem.
 
--OŠ Božidar Jakac--
Uprizorili so kratko igro, v kateri se trije učenci pogovarjajo o svoji šoli in izpostavljajo kar jih moti na njej:
-odnosi med učenci in učitelji
-nadomeščanja
-premalo taborov, šol v  naravi
-ocenjevanja
-nepravilno sprejemanje tujcev vrstnikov
-težave s sošolci in na koga se obrniti
-prehrana
Povedali so tudi, kakšna bi bila njihova sanjska šola:
-napredna tehnologija - tablice, telefoni, zmogljivi računalniki,
-brez domačih nalog in ocenjevanj.
 
OŠ Ketteja in Murna
Otroški parlament so izvajali tudi pri pouku DKE
Našteli so pluse in minuse šolskega sistema:
Plusi:

• urejene šole,
• tekmovanja iz znanja,
• ekskurzije v tujino.

 
Minusi pa so:

• prenatrpan urnik,
• težke torbe.

 
OŠ Zadobrova
Na šoli so izvedli anketo o metodah poučevanja in predstavili rezultate:

• 84% učencev razume učno snov
• Večina učencev meni, da so učitelji zanimivi pri pouku
• Učenci pogrešajo pouk v skupinah, več ekskurzij in pouka v naravi (pokazali so tudi plakat - načrt poučnega prostora v naravi.)
• Večina (73% učencev) ima raje praktični pouk nad teoretičnim
• 91% anketiranih si želi več športnih dni.

 
OŠ Karla Destovnika Kajuha
Med učenci so izvedli anketo o problemih na njihovi šoli.
Najbolj pogosto omenjena problema:

• zaradi malicanja v učilnicah so učilnice umazane
• računalniške učilnice so slabo opremljene

 
Njihova sanjska šola pa bi imela:

• Več šol v naravi,
• več tednov otroka (oz. podobnih dogodkov),
• več ur športnega pouka,
• EKO šola,
• pomoč socialno ogroženim,
• dodatne dejavnosti za nadarjene.

 
OŠ Sostro
Pri urah OP na šoli so sprejeli štiri sklepe:
1. sklep - več športnega pouka, več prostega časa med poukom (rekreativni odmor)
2. sklep - več interesnih dejavnosti za življenje, manj natrpanih urnikov in manj snovi, saj nekateri učenci ne dohajajo snovi
4. sklep - več odprtih pogovorov med učiteljem in učenci
 
OŠ Martin Krpan
V šoli so zamislili, kakšna naj bi bila idealna, sanjska šola:
Več kulturnih dni,
Ekskurzij in taborov, ki niso dragi,
Lažje torbe,
Kasnejši začetek pouka,
Zdrava in kvalitetna prehrana,
Spodbujanje k strogem ločevanju odpadkov.
 
OŠ Polje
Svoje ideje so predstavili tudi ravnateljici svoje šole, ki jim je povedala da se jih žal vseh ne more uresničiti.
Predstavili so nekaj predlogov:

• šolski radio na šolah, ki ga nimajo
• noč v knjižnici (branje in pripovedovanje zgodb v šolski knjižnici za eno noč)
• koristni krožki za življenje, npr. prva pomoč, varnost na medmrežju.

 
Omenili so tudi dejstvo, da vse naše pravice prinašajo tudi dolžnosti, ki jih je potrebno izpolnjevati in da imajo starejši učenci največji vpliv na mlajše, zato jim morajo biti v dober zgled.
 
OŠ Nove Fužine
O temah otroškega parlamenta so debatirali tudi med razrednimi urami z ostalimi učenci na šoli.
V svoji predstavitvi so govorili o naslednjih točkah:

• prehrana je pomembna za pouk in delo, zato bi morala biti bolj kvalitetna,
• uvedli bi se morali rekreativni odmori po vseh šolah,
• učenci bi morali imeti popoln dostop do telefonov in interneta, saj se tako veliko lažje informirajo,
• spodbujati bi se moralo kritično razmišljanje pri vseh učencih,
• učenec bi moral sodelovati pri določanju kazni za svoja dejanja, da bi se spodbujala tudi samokritičnost,
• potrebovali bi skupni prostor za druženje na šoli.

 
OŠ Jože Moškrič
Šola se vključuje v več mednarodnih projektov (npr. Erasmus+)
Menijo, da je v šolskem načrtu premalo praktičnega pouka in šole na prostem ter učenja za življenje
Izpostavili so tudi subjektivnost učiteljev in možno rešitev za ta problem - obvezna izobraževanja za učitelje.
 
OŠ Kašelj
Povedali so, da imamo v primerjavi z veliko drugimi državami dobro urejen šolski sistem, vendar:

• Bi se morali učitelji otrokom bolj posamezno prilagajati,
• Urniki so preveč natrpani,
• Ocene povzročajo preveč stresa in medsebojnega razlikovanja med učenci,
• Potrebno bi bilo več praktičnega pouka in učenja o drugih kulturah, jezikih,
• Predlagali so tudi, da bi imeli manj učnih vsebin in več debatiranja, v katerem bi bili vključeni vsi učenci.

 
OŠ Zalog
Povprašali so za mnenja učencev na svoji šoli:

• starši včasih preveč vplivajo na odločitve otroka, npr. na odločitev kje bo učenec nadaljeval šolanje po OŠ,
• ocenjevati bi se moralo predvsem trud, vsaj pri predmetih glasbene in likovne umetnosti ter športa,
• pomemben je tudi občutek varnosti v okolici šole, ki bi ga moral imeti vsak otrok, saj večino otroštva preživimo v šoli.

 
Predstavili so tudi dobre strani šolskega sistema:

• brezplačno šolstvo
• možnost odločb, statusov, podaljšanega časa pisanja,
• ekskurzije in tabori

 
OŠ Vide Pregarc

• Predlagali so več dela v skupinah,
• Več športnih dejavnosti in druženja med odmori,
• Napovedana spraševanja,
• Manj pisnih ocenjevanj,
• Ponavljanje snovi med poukom,
• In pa opozorili še, da je preveč izkoriščanja statusov.

 
 
 
Po uvodnih predstavitvah je sledilo delo po skupinah: Na predlog delovnega predsedstva so učenci formirali tri skupine:
Prva je obravnavala Izobraževanje
Druga skupina je obravnavala Povezovanje
Tretja skupina pa je obravnavala Vzgojo.
 
Sledile so ugotovitve in predlogi posamične skupine. Po vsaki od njih se je razvila razprava in bile soglasno potrjene ugotovitve in predlogi:
 
Izobraževanje:
Ugotovitve: prenatrpani programi, nerazumevanje snovi, premalo utrjevanja, nepravično ocenjevanje, nekvalitetno podajanje snovi, premalo praktičnega učenja, premalo šol v naravi, ekskurzij, športnih dni, prenatrpani urniki, pretežke šolske torbe, skupinske kazni, zastarelo podajanje snovi, nespoštovanje, ignoranca, razlikovanje učencev, premalo, premalo, premalo  pogovorov z razredniki, premalo možnosti za izražanje stisk, etiketiranje, neocenjevanje prizadevanj učencev..., učni sistem naravnan na posameznika in ne vse učence, učna snov se prenaša v družine, ki je ne obvladajo in so za to prikrajšani otroci.
Predlogi: učna snov naj bo za v šolo in ne, da se nalaga družinam, ki je ne zmorejo; več praktičnega učenja; več učenja kot priprava na življenje; več utrjevanja snovi; manjši obseg snovi; bolj prijazen urnik; več šol v naravi; več strokovnih ekskurzij; več izkustvenega učenja; bolj prijazni urniki, več pogovorov vsaj z razrednikom, da spozna svoje učence, jih razume, spoštuje, več dela po skupinah - ki bi združevale bolj uspešne učence s šibkejšimi, več medsebojne podpore in pomoči, ki jo mora organizirati učitelj ali razrednik, več naravoslovnih dni, uvesti učilnice na prostem,več pomoči in vključevanja socialno najšibkejših, več brezplačnih interesnih dejavnosti, modernejše podajanje učne snovi – ki mora biti razumljiva vsem, organiziranje posebnega kotička za druženje, uvedba šolskega radia, ki bi upravljali učenci, kakovostna in raznolika prehrana, spoštovanje in uvedba kritičnega mišljenja učencev, večja strokovna usposobljenost učiteljev, sprememba učnega načrta z uporabnimi predmeti, uvedba učenja za življenje, ne ustvarjanje tekmovalnosti pač pa sodelovanja, pri pouku pa naj bi se še dodatno cenil trud posameznega učenca.
 
Vzgoja:
Ugotovitve Učenci prihajajo iz različnih družin, mnogi so brez osnovne vzgojne opreme. Mnogi se ne znajdejo v šolskem prostoru. Učitelji pa niso vselej za vzor, še več - ne znajo in se ne posvečajo otrokom s težavami, ki nimajo osnovne vzgojne opreme.  Otroci so deležni obsodbe, če ne zmorejo vključevanja v razredno skupnost. Če niso naučeni spoštovanja in osnovnega bontona. Premalo je pogovorov o pravilih življenja, ni predmetnika vzgoja za življenje, ki bi pomagala otrokom - do primernega odnosa do sošolcev in učiteljev, do obnašanja tako v šoli kot v družbi. Ki bi lahko na zgleden način uvajala pozitivne vrednote - kot so spoštovanje, zdravje, učenje, ...
Predlogi: Več pogovorov z učenci-učitelji in svetovalni delavci. Povabiti na šolo znane ljudi, ki so vzorniki otrokom. Omogočiti šole v naravi, kjer se spozna učence in njihove privzgojene navade in jim pomagati do sprememb. Več učenja v naravi, več druženja z vrstniki, uvajati projektno in skupinsko delo in učno pomoč, kjer bi učenci lahko na osnovi vzorov prejeli pravilne informacije za ustrezen odnos do šole sošolcev, učiteljev. Več medsebojne pomoči več timskega dela.. Uvedba mediacije, kot mirnega načina reševanja sporov. Obvezno pa  vsaj do petega razreda najmanj dve šolski uri na teden pogovorov o vrednotah, obnašanju in vsemu, kar vpliva na spremembe napačno privzgojenih vzorcev življenja.
 
Povezovanje:
Ugotovitve: veliko in preveč je razslojevanja.  Veliko je izključevanja - zaradi izgleda, vere, nacionalnosti, statusa. Preveč je egocentrizma. Preveč je nerazumevanja, nasilja, nespoštovanja, šikaniranja, žaljenja. Ni spoštovanja ne učiteljev do učencev in obratno. Vse več je individualizma.
Predlogi: Ob začetku šolskega leta je potrebno obvezno  organizirati spoznavni tabor ali vsaj celodnevno druženje izven šole. Učitelji bi se morali nujno izobraževati in usposabljati za organiziranje teamskega dela. Organizirane bi morale biti delavnice in predavanja za starše in za otroke - pa tudi skupaj.  Na delavnicah bi se spoznali,  spoznavali drugačnost (veroizpovedi, nacionalnosti, socialnega statusa), jo razložili in predstavili na način, da bi jo sprejeli in spoštovali. Organizirati je potrebno čim več ekskurzij. Vključeni bi morali biti vsi učenci, ne da so izločeni tisti, katerih starši ne morejo plačati. Povezovanje bi moralo potekati tudi v smislu medsebojne podpore in pomoči tako otrok, kot tudi družin. Več je potrebno  ozaveščanja o  potrebi po sodelovanju po druženju. Rojstni dnevi učencev naj bi se praznovali enkrat na mesec - za vse učence, ki jih imajo. Veliko je načinov, ki bi povezovali učence, saj so vsi različni ampak vsi enakovredni. Predvsem pa je potrebno znanje in razumevanje stisk učencev – od učiteljev, ki prav na področju povezovanja in strpnosti lahko naredijo največ.

​

15. februarja je sledil je Mestni Otroški parlament

Na parlamentu so bili poleg 43 predstavnikov šol MOL prisotni tudi gostje:

• Tone Dolčič, Urad varuha človekovih pravic RS
• Simona Rogič Ožek, Zavod RS za šolstvo
• Jaka Kovač, Sodelovalni pristopi
• Timotej Vitez, Služba Vlade RS Za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
  
•  Eva Dolinar, Mestna občina Ljubljana, Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje, Urad za preprečevanje zasvojenosti
•  Lorieta Pečolar, ravnateljica OŠ Koseze

Predstavniki po posameznih občinah so razpravljali o različnih podtemah:

ODNOSI V ŠOLI
Med razpravo so bili izpostavljeni problemi, kot so nasilje v šoli in ne spoštovanje učiteljev s strani učencev. Kot rešitev so bile predlagane strožje kazni, vendar nam je gost Jaka Kovač to odsvetoval, saj meni, da kazni ne prinesejo dobrih rezultatov in otroka zatirajo, ter ne prepoznajo vzroka za njegovo neprimerno vedenje. Debatirali smo tudi o tem, ali bi se v šolah moralo ocenjevati vedenje, kako vključevati otroke, ki motijo pouk in se neprimerno vedejo in razmišljali o tem, ali so za njih primerne kazni, ali bi se morali le veliko pogovarjati z njim, ter jim nuditi strokovno pomoč. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje, ali je primerno že v 1. razredu uvesti razredne ure.  Omenili smo tudi problem tega, da učenci ne povejo svojih težav učiteljem, saj jim ne zaupajo.
Sklepi:

• Želijo si, da bi 1 razredno uro na mesec namenili pogovoru celotnega razreda v katerega bi bili vključevani vsi, ter s tem zmanjševali neprimerno vedenje, motenje pouka in agresivnost posameznikov.
• Menijo, da  bi razredne ure morali uvesti že od 1 razreda naprej, v katerih bi se pogovarjali o problemih nasilja, in ustrahovanja, saj bi s tem preprečili morebitno neprimerno vedenje otrok v prihodnosti.
•  Želijo si, da bi morali vsi učitelji hodili na delavnice, kjer bi jih učili graditi dobre odnose z učenci, sodelovati z njimi, pridobiti njihovo zaupanje, ter jim pomagati ob njihovih morebitnih zasebnih težavah.

Predlagani, a ne sprejeti sklepi:

•  Menijo, da se nekateri učenci vedejo neprimerno, zato si želijo, da bi se v osnovnih šolah uvedlo ocenjevanje vedenja, ki bi vplivalo na učenčev vpis na srednjo šolo.

​
UČNE VSEBINE
Razpravljalni del:
Omenili so NPZ-je, nepraktičen pouk gospodinjstva in da si želijo bolj povezan učni načrt. Govor je bil tudi o domačih nalogah in, ali bi jih bilo potrebno ocenjevati.
Sklepi:

• Testi in spraševanja so zelo neenakomerno razporejeni skozi celo leto, zato si želijo več manjših testov skozi celotno leto (ob končanem vsakem poglavju), iz katerih bi na koncu leta dobili zaključno oceno.
• Ker so v času, kjer je računalnik nepogrešljiv pripomoček se jim zdi, da bi v Sloveniji morali uvesti obvezen predmet računalništva.
• Pri NPZ-jih v 9. razredu se ne bi smeli pisati predmetov, ki jih nimajo na urniku.
• Pri gospodinjstvu bi se morali učiti več praktičnih del, ki jim bodo koristila v življenju (kako zamenjati žarnico, kako si skuhati kosilo...) in ne le teorije (koliko kalorij je v jabolku, kakšne vrste tekstila poznamo)
• Učencem, ki prihajajo iz drugih držav in ne znajo slovensko, bi se moralo nuditi več ur učenja slovenščine.
• Učni načrt naj bo zasnovan tako, da bi se predmeti med seboj povezovali (npr. da bi isto zgodovinsko obdobje obravnavali pri zgodovini in slovenščini).
• Predlagajo tudi novo obvezno uro, pri kateri bi se učili komuniciranja.

Predlagani, a nesprejeti sklepi:

• Zaradi spodbujanja učenja in naše lastne aktivnosti bi se morale domače naloge ocenjevati.
• Menimo, da bi morali dati pri DKE večji poudarek domovinski vzgoji in pri učencih bolj spodbujati domoljubje.

METODE IN NAČINI POUČEVANJA
Razpravljalni del:
Med razpravo so se predstavniki zlasti pogovarjali o likovni in glasbeni umetnosti, ter športni vzgoji. Izpostavili so tudi  kulturne, tehniške in športne dneve, projektno delo in šolski sistem Finske.
Sklepi:

• Likovna in glasbena umetnost ter šport ne bi smeli ocenjevati, saj je od uspešnosti posameznika odvisna njegova nadarjenost.
• Še več tehničnih, kulturnih in športnih dni, ker se na tak način poučevanja naučimo in zapomnimo več.
•  Pri omenjenih predmetih bi se morali učiti več praktičnih stvari in ne toliko teorije.
• Želijo si, da bi se naš šolski sistem zgledoval po sistemu, ki ga imajo na Finskem.
• Želijo si raznovrstnih metod poučevanja, ne le prepisovanja iz table, saj si ob takem načinu poučevanja velika večina učencev čez nekaj mesecev ne zapomni nič.
• Menimo, da na urniku ne bi smeli imeti več kot 6 ur dnevno.

Predlagani, a nesprejeti sklepi:

• Obvezno projektno delo pri vseh predmetih.
• Pri športni vzgoji si poleg športnih iger želijo tudi nekaj teorije, oz. učenja pravilne tehnike izvajanja različnih vaj.

 ŠOLA ZA ŽIVLJENJE
Razpravljalni del:
Pri tej temi se je razpravljalo o praktičnem delu, doprinosu staršev k znanju njihovih otrok in seminarskih nalogah.
Sklepi: 

• Ker opažajo, da pri seminarskih nalogah  v skupinah posamezniki ne sodelujejo in delo naredi le en član skupine menijo, da bi jih moral delati vsak sam.

Predlagani, a nesprejeti sklepi:

• Seminarskih nalog se ne bi smelo ocenjevati.

 
VPLIV DRUŽBE NA ŠOLO IN ŠOLSKI SISTEM
Razprava:
Med razpravo so o govorili o varovanju okolja in ali je ta tema dovolj vključena v učni načrt. Omenili so tudi pomembnost poznavanja poklicev pri vpisovanju na srednje šole, o dobrih in slabih učencih, ter vstopu nepooblaščenih oseb v naše šole.
Sklepi:

• Šole bi  morale še bolj spodbujati varovanje okolja.
• V sklopu kakšnega dneva dejavnosti naj se organizirajo ogledi in seznanjanje z različnimi poklici
• V naše šole ne bi smeli vstopati ljudje, ki z njo niso povezani, zato bi morali izvajati nadzor nad tem, kdo prihaja v šolo.

Predlagani, a nesprejeti sklepi:

• Šole bi se morale z učnimi načrti prilagajati interesom za poklice, ki so trenutno iskani.

 
Po končanih razpravah in oblikovanju sklepov za vse podteme je sledilo še nekaj vprašanj za naše goste. Simona Rogljič nam je povedala svoje mnenje o vključevanju otrok s posebnimi potrebami in migrantih. Poudarila je pomembnost sprejemanja in sodelovanja z drugačnimi in tudi o otrocih, ki za šolo niso motivirani in jih ne zanima. Tone Dolčič pa nam je povedal nekaj stvari o preteklosti šolanja in primerjal današnjo šolo s tisto pred 50 leti. Neprimerno se mu zdi tudi, da šole zaradi ugleda ne priznava nasilja, ki se dogaja na njej.
                                                                                                                                      Pripravila mentorica Šolske skupnosti in Otroškega parlamenta:
                                                                                                                                                                                                     Nataša Hozjan Breznjik