OTROŠKI PARLAMENT
Letošnji otroški parlament je potekal pod temo Pasti mladostništva.
Teme smo se lotili tako, da smo izmed predstavnikov šolske skupnosti izbrali 9 učencev za otroški parlament, ki smo se srečevali vsak teden. Predstavnica Tara Hadler se je novembra udeležila dvodnevnega tabora v Pacugu, kjer so temo podrobneje spoznali in dobili tudi nekaj idej. te nam je nato učenka tudi posredovala.
Temo Pasti mladostništva smo torej predelovali na podlagi naših izkušenj, vedenj in razmišljanj. Ugotovili smo, da so lahko pasti povsod, če se o stvareh ne pogovarjamo doma in v šoli: na cesti, doma, na družabnih omrežjih, v medijih, v šoli, težave imamo pa lahko tudi sami s sabo. Na podlagi te teme smo pripravili plakat na katerem smo vsako od teh tem temeljito raziskali. Ta je bil v pomoč tudi učencem naše šole, ko so se o temi v razredih pogovarjali.
Pri nižji stopnji je bil večji poudarek na zaželenih oblikah vedenja, iskanju prijateljev in prijateljstvu. Učenci so vzpostavili krog prijateljstva, pozitivnih sporočil in primernim načinom vključevanja v igro.
V drugi triadi se je izkazalo, da se učenci večinoma bojijo slabega učnega uspeha in to predstavlja trenutno najpogostejšo stisko, organizirali so medsebojno učno pomoč znotraj razreda ter se pogovarjali o vrlinah in vrednotah, pojavili so se tudi problemi v zvezi z dodatki v hrani in potrošništvom.
V tretji triadi pa otroci že opažajo pasti družabnih omrežij in se tudi soočajo z visokimi pričakovanji staršev, še bolj poglobljene pa so lahko težave z vrstniki, bolj se tudi soočamo z raznimi psihičnimi stanji ( dolgčas, samopodoba, občutki brezizhodnosti, ki se potem kažejo na različnih področjih hkrati pa lahko tudi vodijo v različne zasvojenosti in neprimernega reševanja težav).
Posebej smo se lotili tudi reševanja stisk v katerih se znajdemo mladi. Ugotovili smo, da so starši pomemben člen pri mlajših učencih, starejši pa svoje stiske mnogokrat zaupamo ljudem, ki niso naši starši. Razlog vidimo v tem da se nekaterim staršem naše težave zdijo neznatne, se ne čutijo dovolj usposobljene za pomoč ali pa gre za družino kjer ni prostora za težave otrok. Mislimo, da bi družina morala biti prva na katero se bi učenec moral obrniti v kolikor ne gre za popolnoma pomanjkanje vloge družine.
Vsako od teh področij skozi teme pri pouku ali pri dnevih dejavnosti in na šolski skupnosti podrobneje spoznavamo.
Konec januarja smo se Tara, Špela in Petruša udeležile Območnega otroškega parlamenta v Kranjski Gori, kjer smo izsledke in zaključke, do katerih smo prišli na naši šoli, predstavile.
Letošnji otroški parlament je potekal pod temo Pasti mladostništva.
Teme smo se lotili tako, da smo izmed predstavnikov šolske skupnosti izbrali 9 učencev za otroški parlament, ki smo se srečevali vsak teden. Predstavnica Tara Hadler se je novembra udeležila dvodnevnega tabora v Pacugu, kjer so temo podrobneje spoznali in dobili tudi nekaj idej. te nam je nato učenka tudi posredovala.
Temo Pasti mladostništva smo torej predelovali na podlagi naših izkušenj, vedenj in razmišljanj. Ugotovili smo, da so lahko pasti povsod, če se o stvareh ne pogovarjamo doma in v šoli: na cesti, doma, na družabnih omrežjih, v medijih, v šoli, težave imamo pa lahko tudi sami s sabo. Na podlagi te teme smo pripravili plakat na katerem smo vsako od teh tem temeljito raziskali. Ta je bil v pomoč tudi učencem naše šole, ko so se o temi v razredih pogovarjali.
Pri nižji stopnji je bil večji poudarek na zaželenih oblikah vedenja, iskanju prijateljev in prijateljstvu. Učenci so vzpostavili krog prijateljstva, pozitivnih sporočil in primernim načinom vključevanja v igro.
V drugi triadi se je izkazalo, da se učenci večinoma bojijo slabega učnega uspeha in to predstavlja trenutno najpogostejšo stisko, organizirali so medsebojno učno pomoč znotraj razreda ter se pogovarjali o vrlinah in vrednotah, pojavili so se tudi problemi v zvezi z dodatki v hrani in potrošništvom.
V tretji triadi pa otroci že opažajo pasti družabnih omrežij in se tudi soočajo z visokimi pričakovanji staršev, še bolj poglobljene pa so lahko težave z vrstniki, bolj se tudi soočamo z raznimi psihičnimi stanji ( dolgčas, samopodoba, občutki brezizhodnosti, ki se potem kažejo na različnih področjih hkrati pa lahko tudi vodijo v različne zasvojenosti in neprimernega reševanja težav).
Posebej smo se lotili tudi reševanja stisk v katerih se znajdemo mladi. Ugotovili smo, da so starši pomemben člen pri mlajših učencih, starejši pa svoje stiske mnogokrat zaupamo ljudem, ki niso naši starši. Razlog vidimo v tem da se nekaterim staršem naše težave zdijo neznatne, se ne čutijo dovolj usposobljene za pomoč ali pa gre za družino kjer ni prostora za težave otrok. Mislimo, da bi družina morala biti prva na katero se bi učenec moral obrniti v kolikor ne gre za popolnoma pomanjkanje vloge družine.
Vsako od teh področij skozi teme pri pouku ali pri dnevih dejavnosti in na šolski skupnosti podrobneje spoznavamo.
Konec januarja smo se Tara, Špela in Petruša udeležile Območnega otroškega parlamenta v Kranjski Gori, kjer smo izsledke in zaključke, do katerih smo prišli na naši šoli, predstavile.
Tu so vsi predstavniki šol občine Moste izbrali tudi tri predloge za naslednjo temo Otroškega parlamenta: Terorizem in begunci, Socialna ogroženost in Razlikovanje (raznolikost, rasizem, homofobija, predsodki, stereotipi)
Mestnega otroškega parlamenta se je udeležila Tara.Poleg predstavnikov šol so se srečanja udeležili tudi župan MOL, g. Zoran Jankovič, Varuhinja človekovih pravic RS, ga. Vlasta Nussdorfer, vodja oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje, ga. Marija Fabčič, ter vodja programa Otroški parlament v Ljubljani, Tanja Povšič. Sprejeti so bili naslednji sklepi:
Tema Otroškega parlamenta za leto 2016/17 je Otroci in načrtovanje prihodnosti.
Mestnega otroškega parlamenta se je udeležila Tara.Poleg predstavnikov šol so se srečanja udeležili tudi župan MOL, g. Zoran Jankovič, Varuhinja človekovih pravic RS, ga. Vlasta Nussdorfer, vodja oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje, ga. Marija Fabčič, ter vodja programa Otroški parlament v Ljubljani, Tanja Povšič. Sprejeti so bili naslednji sklepi:
- SKLEP 1: delati moramo na svoji samopodobi, da bo ravno prav pozitivna tako, da se bomo mi dobro počutili in s tem ne bomo škodovali drugim. Mera samozavesti različno vpliva na nas, če je je premalo škodujemo sebi, če pa preveč pa drugim. Vedno moramo pomagati drugim, jim vlivati samozavest in jim pomagati delati na samopodobi, saj bi si mi želeli enako.
- SKLEP 2: družba le deloma vpliva na nas. Za svoja dejanja smo odgovorni sami. Družba nas navadno spodbuja v odločitev, ki pa jo sprejmemo sami. Družba lahko na nas vpliva tudi pozitivno in ne samo slabo. Tudi sami lahko pozitivno vplivamo na družbo. Vsak pa sam presodi, če je družba slaba ali ne. Družbe ne moremo konkretno deliti na dobro in slabo.
- SKLEP 3: Spremeniti se moramo mi in ne mediji. Mediji nam ne predstavljajo realnega življenja. Predstavljajo nam nek ideal. Mediji nas zavajajo z lažmi. Informacije je potrebno preveriti. Ne smemo verjeti vsemu. Mediji v nas vzbujajo želje. Ideale si moramo ustvariti sami in ne verjeti medijem. Vzpodbujati bi morali drugačnost in sprejemati samega sebe. Članki bi morali biti napisani objektivno. Do informacij s strani medijev moramo biti kritični.
- SKLEP 4: starši želijo kdaj vplivati na otroke, čeprav so drugačni. V njih vidijo novo priložnost za izboljšave. Lahko jih tudi posnemamo sami, ker so naši vzorniki. Starejši nas ne smejo soditi po drugih, ker smo unikatni. Spoštovanje s strani odraslih pa si prislužimo sami z svojimi dejanji. Učitelji bi nas morali soditi po karakterju in ne po sorojencu. Medsebojni odnosi so pomembna stvar v življenju. Tako lahko uspemo, graditi pa jih moramo že zgodaj. Ljudi med seboj preveč primerjamo.
- SKLEP 5: Starši so tisti, ki imajo lahko vpliv na zasvojenost. Ob prevelikem pritisku nam to lahko škodi, ker nam mnenje staršev veliko pomeni. Kljub temu moramo starše spoštovati. Želja po uspehu lahko privede do večjih težav. Zasvojenost je negativna stvar, razlik med zasvojenostmi pa ni. Vse odvisnosti moramo obravnavati enako. Naš razum je močnejši od zunanjih dejavnikov. Pomoč poiščemo s pogovorom z vrstniki, starši... Zasvojenega moramo tudi motivirati in usmerjati v druge stvari. Seznaniti jih moramo s posledicami. Predvideti moramo nujnost ciljev v življenju.
- Pet tem, katere so delegati izbrali za predlog teme za 27. Otroški parlament so:
- Spolnost in mladi – 13 glasov
- Tabuji – 11 glasov
- Terorizem in begunci – 10 glasov
- Drugačnost – različnost med nami – 8 glasov
- Življenje najstnikov nekoč in danes – 7 glasov
Tema Otroškega parlamenta za leto 2016/17 je Otroci in načrtovanje prihodnosti.
Sledil je še nacionalni parlament, kjer je bila sprejeta tema Otroškega parlamenta: Otroci in odraščanje. Več o tem v medijih si lahko pogledate preko naslednjih povezav.
- http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174399211
- https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/Fotogalerija/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0NLII8TA0cLUzMjA19zA39LYz1wwkpiAJKG-AAjgb6BbmhigCIeCUN/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/ (pomaknite se malo nižje na datum 11.4.2016).
- http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174399211
- https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/Fotogalerija/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0NLII8TA0cLUzMjA19zA39LYz1wwkpiAJKG-AAjgb6BbmhigCIeCUN/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/ (pomaknite se malo nižje na datum 11.4.2016).
Šolska skupnost
V začetku leta smo se med drugim dogovorili, da se kot šola vključimo v dobrodelni projekt Narišimo nasmeh. Zbirali smo šolske potrebščine in igrače, ki jih je nato društvo Svetovalnica kameleon na posebni prireditvi podarila otrokom iz socialno šibkega okolja. Zbrali smo tri velike škatle igrač, družabnih iger in šolskih potrebščin.
Učenci so z življenjem, odnosi in organiziranostjo na šoli zadovoljni. zadovoljni so s šolskim radiom, plesi, šolskim zvoncem in učitelji.
Največjo težavo jim predstavljata malica in kosilo. Pri malici se prevečkrat pojavlja hrana, ki je ne marajo in zato ogromno hrane zmečemo v med ostanke. Predlagali so, da naredijo mini anketo med svojimi sošolci o tem, kaj bi želeli za malico.
Druga težava je kosilo. Predlagajo, da se razporeditev odhodov na kosilo, zlasti skupin podaljšanega bivanja, uredi tako, da ne bo nepotrebnega čakanja in gneče. Menijo tudi, da so količine obrokov premalo razmejene in bi želeli, da je razlika bolj očitna (starejši učenci največje količine, mlajši manjše) in da se tudi razmeji po triletjih.
Večkrat se dogaja, da imajo redno uro športa, pa pouka na igrišču ne morejo nemoteno izvajati, ker so tam mlajši otroci - vrtec ali 1. in 2. razred. Želijo, da se to uredi.
Zlasti starejši učenci so izrazili nestrinjanje s tem, da učenci prevečkrat popravljajo nezadostne ocene - praktično v nedogled, zaradi česar tisti uspešnejši učenci izgubljajo dragocene ure. Predlagajo, da se popravljanje ocen omeji na dve, največ tri možnosti oziroma, da se izbere ena ura tedensko, ko se popravljajo ocene.
Tudi letos se je načrtovala ekskurzija v Bruselj, vendar je bila nato zaradi terorističnih napadov odpovedana.
Mentorica Šolske skupnosti in Otroškega parlamenta:
Nataša Hozjan Breznjik
V začetku leta smo se med drugim dogovorili, da se kot šola vključimo v dobrodelni projekt Narišimo nasmeh. Zbirali smo šolske potrebščine in igrače, ki jih je nato društvo Svetovalnica kameleon na posebni prireditvi podarila otrokom iz socialno šibkega okolja. Zbrali smo tri velike škatle igrač, družabnih iger in šolskih potrebščin.
Učenci so z življenjem, odnosi in organiziranostjo na šoli zadovoljni. zadovoljni so s šolskim radiom, plesi, šolskim zvoncem in učitelji.
Največjo težavo jim predstavljata malica in kosilo. Pri malici se prevečkrat pojavlja hrana, ki je ne marajo in zato ogromno hrane zmečemo v med ostanke. Predlagali so, da naredijo mini anketo med svojimi sošolci o tem, kaj bi želeli za malico.
Druga težava je kosilo. Predlagajo, da se razporeditev odhodov na kosilo, zlasti skupin podaljšanega bivanja, uredi tako, da ne bo nepotrebnega čakanja in gneče. Menijo tudi, da so količine obrokov premalo razmejene in bi želeli, da je razlika bolj očitna (starejši učenci največje količine, mlajši manjše) in da se tudi razmeji po triletjih.
Večkrat se dogaja, da imajo redno uro športa, pa pouka na igrišču ne morejo nemoteno izvajati, ker so tam mlajši otroci - vrtec ali 1. in 2. razred. Želijo, da se to uredi.
Zlasti starejši učenci so izrazili nestrinjanje s tem, da učenci prevečkrat popravljajo nezadostne ocene - praktično v nedogled, zaradi česar tisti uspešnejši učenci izgubljajo dragocene ure. Predlagajo, da se popravljanje ocen omeji na dve, največ tri možnosti oziroma, da se izbere ena ura tedensko, ko se popravljajo ocene.
Tudi letos se je načrtovala ekskurzija v Bruselj, vendar je bila nato zaradi terorističnih napadov odpovedana.
Mentorica Šolske skupnosti in Otroškega parlamenta:
Nataša Hozjan Breznjik
