Ekskurzija v Bruselj
Aprila sem se udeležila ekskurzije v Bruselj, kjer smo si ogledali evropski parlament. Tam nas je sprejel dr. Igor Šoltes , ki nam je predstavil 7 političnih skupin, ki delujejo v Evropskem parlamentu: poslanska skupina krščanski demokratov, skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov, evropski konservativci in reformisti, zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo, Zelena nordijska levica, Zeleni, Skupina Evrope svobode in neposredne demokracije.
Povedal pa nam je tudi da Evropski parlament pridobiva vse večji pomen in vpliv, zlasti z zadnjo Pogodbo o Evropski uniji (PEU) in Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), zato je nadvse pomembno, da zastopa interese evropskih državljanov na popolnoma odprt in pregleden način.
Evropski parlament je pomemben prostor za politične razprave in sprejemanje odločitev na ravni EU. Volivci v vseh državah članicah neposredno izvolijo poslance Evropskega parlamenta, ki predstavljajo interese ljudi pri sprejemanju zakonov EU in zagotavljajo, da druge institucije EU delujejo demokratično
Slovenija ima v evropskem parlamentu 8 poslancev to so: Fran Bogovič, Tanja Fajon, Alojz Petrle, Igor Šoltes, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl, Milan Zver. Poleg tega pa smo v Bruslju izvedeli to, da ima več četrti in da prebivalci niso tako pomešani kot v Sloveniji. Za ljudi v Bruslju pa je značilno, da zelo radi pomagajo turistom in so odprti, to sem občutila tudi na lastni koži.
Larissa Dolinar, 9.a
Povedal pa nam je tudi da Evropski parlament pridobiva vse večji pomen in vpliv, zlasti z zadnjo Pogodbo o Evropski uniji (PEU) in Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), zato je nadvse pomembno, da zastopa interese evropskih državljanov na popolnoma odprt in pregleden način.
Evropski parlament je pomemben prostor za politične razprave in sprejemanje odločitev na ravni EU. Volivci v vseh državah članicah neposredno izvolijo poslance Evropskega parlamenta, ki predstavljajo interese ljudi pri sprejemanju zakonov EU in zagotavljajo, da druge institucije EU delujejo demokratično
Slovenija ima v evropskem parlamentu 8 poslancev to so: Fran Bogovič, Tanja Fajon, Alojz Petrle, Igor Šoltes, Patricija Šulin, Romana Tomc, Ivo Vajgl, Milan Zver. Poleg tega pa smo v Bruslju izvedeli to, da ima več četrti in da prebivalci niso tako pomešani kot v Sloveniji. Za ljudi v Bruslju pa je značilno, da zelo radi pomagajo turistom in so odprti, to sem občutila tudi na lastni koži.
Larissa Dolinar, 9.a
Na obisku pri varuhinji človekovih pravic
Na predavanju o človekovih pravicah so nas gostili Vlasta Nusdorfer, namestnik Tone Dolčič, svetovalka za odnose z javnostmi Nataša Kuzmič in drugi.
Pogovarjali smo se predvsem o naših pravicah, pravicah otrok, ki se v vsakdanjem življenju brez našega zavedanja kršijo. Primer tega je tako imenovano »fazaniranje«, katerega smo se najbolj dotaknili, saj je to aktualna tema zadnja tri leta osnovne šole. Krst prvih letnikov srednje šole poteka s posmehovanjem višjih letnikov. Varuhi človekovih pravic so nam zaupali tudi primer fanta, ki jim je po prvem dnevu v srednji šoli pisal z namenom, da izpostavi pretirano »fazaniranje«, kot so recimo razbijanje jajc po glavi, posipanje z moko po celotnem telesu in da se mu je to zdelo ponižujoče. Varuhi so s ukrepali in tako že 3. leto šole pozivajo k primernejšemu sprejemanju prvih letnikov v srednjo šolo.
Govorili smo tudi o priseljencih. Ugotovili smo, da je v Sloveniji za njih lepo poskrbljeno. Precej smo se pogovarjali o šolskih uniformah. O njih imamo različna mnenja, v večini je prevladovalo mnenje, da uniforme ne bi bile potrebne (rešile ne bi ne težav z diskriminacijo niti finančnega stanja staršev). Debata nas je vedno znova zapeljala na vprašanje o otrocih, ki z neprimernim vedenjem (kakor so, arogantnost, hiperaktivnost itd.) motijo pouk. Namestnik Tone Dolčič nam je pojasnil, da se ti otroci obravnavajo enako, drugače se jih obravnava le, če imajo posebno potrdilo. Glede telefonov, tablic, psp-jev in drugih električnih pošasti pa smo vsi imeli enotno mnenje, da v šoli niso potrebni. Menili smo, da zmanjšujejo že tako zmanjšano druženje zaradi raznih socialnih omrežij in podobno, prav tako pa bi bila zmanjšana pozornost na pouk.
Larissa Dolinar, 9.a
Pogovarjali smo se predvsem o naših pravicah, pravicah otrok, ki se v vsakdanjem življenju brez našega zavedanja kršijo. Primer tega je tako imenovano »fazaniranje«, katerega smo se najbolj dotaknili, saj je to aktualna tema zadnja tri leta osnovne šole. Krst prvih letnikov srednje šole poteka s posmehovanjem višjih letnikov. Varuhi človekovih pravic so nam zaupali tudi primer fanta, ki jim je po prvem dnevu v srednji šoli pisal z namenom, da izpostavi pretirano »fazaniranje«, kot so recimo razbijanje jajc po glavi, posipanje z moko po celotnem telesu in da se mu je to zdelo ponižujoče. Varuhi so s ukrepali in tako že 3. leto šole pozivajo k primernejšemu sprejemanju prvih letnikov v srednjo šolo.
Govorili smo tudi o priseljencih. Ugotovili smo, da je v Sloveniji za njih lepo poskrbljeno. Precej smo se pogovarjali o šolskih uniformah. O njih imamo različna mnenja, v večini je prevladovalo mnenje, da uniforme ne bi bile potrebne (rešile ne bi ne težav z diskriminacijo niti finančnega stanja staršev). Debata nas je vedno znova zapeljala na vprašanje o otrocih, ki z neprimernim vedenjem (kakor so, arogantnost, hiperaktivnost itd.) motijo pouk. Namestnik Tone Dolčič nam je pojasnil, da se ti otroci obravnavajo enako, drugače se jih obravnava le, če imajo posebno potrdilo. Glede telefonov, tablic, psp-jev in drugih električnih pošasti pa smo vsi imeli enotno mnenje, da v šoli niso potrebni. Menili smo, da zmanjšujejo že tako zmanjšano druženje zaradi raznih socialnih omrežij in podobno, prav tako pa bi bila zmanjšana pozornost na pouk.
Larissa Dolinar, 9.a
POROČILO ŠOLSKEGA PARLAMENTA NA TEMO IZOBRAŽEVANJE IN POKLICNA ORIENTACIJA
V okviru šolske skupnosti nas je letos v otroškem parlamentu sodelovalo 11 učencev od 5. do 9. razreda.
Veliko smo se pogovarjali o načinu izbire poklica, kaj vpliva na izbiro poklica, katere so ovire pri načrtovanju poklicne prihodnosti in poznavanju poklicev. Ugotovili smo, da si v mlajših letih velikokrat poklic, ki bi ga želel opravljati, izbereš na podlagi vzornikov. V takih primerih te poklice spoznamo podrobneje (pevci, glasbeniki, igralci, športniki …). Bolj podrobno se s poklici začnemo ukvarjati v obdobju od 7. do 9. razreda. K temu botrujejo predvsem točke, ki se v 7. razredu začnejo upoštevati za vpis na srednjo šolo.
Odločitev pri 15. letih je za večino prezgodnja, tisti pa, ki so že odločeni kaj bi radi počeli v svoji poklicni karieri, pa menijo, da je ta starost primerna. Večinoma smo mnenja, da lahko dobimo podrobne informacije o poklicih v šoli, od staršev, sorodnikov in na internetu, če za to izrazimo interes.
Ta je odvisen od več dejavnikov, eden naj pomembnejših pa je vsekakor dobro poznavanje samega sebe. To pomeni, da v življenju poskusimo čim več stvari, da se seznanjamo z novimi pogledi, načini, da se vključujemo v različne dejavnosti, s pomočjo katerih spoznavamo samega sebe. Šele, ko vemo v čem smo dobri, v čem uživamo in kaj nas veseli, lahko iščemo primeren poklic. Mnogokrat lahko tudi hobi postane poklic. Vse izkušnje si je pametno nekje beležiti - kaj vse smo že doživeli in poskusili. Na ta način si širimo prostor izbire obenem pa tudi naredimo pogled nazaj. Vse to nam pomaga pri oblikovanju poklicne poti, pri čemer se lažje zavemo tudi ovir in kako jih lahko premagamo. Ovire pri oblikovanju poklicne poti so lahko notranje in zunanje.
Notranje se nanašajo na nepoznavanje samega sebe, premalo izkušen, premalo vključevanja v družbene skupine in nizka samopodoba.
Zunanje pa so največkrat pričakovanja ter želje staršev, pomanjkanje finančnih sredstev in sistemske omejitve – točke.
Glede točk smo mnenja, da niso najprimernejši način omejevanja vpisa. Vsak bi moral imeti možnost vpisa na srednjo šolo, ki jo želi. Če pa že morajo biti omejitve, naj jih izvajajo srednje šole. Le srednje šole natančno vedo, katere osebnostne lastnosti in veščine (kompetence) bi moral imeti njihov dijak za uspešen zaključek oziroma nadaljevanje šolanja in uspešnega opravljanja poklica. Osnovnošolci nimamo vsi istih pogojev in znanja za ocenami ( ocena odlično na eni šoli ni isto kot ocena odlično v drugi šoli).
Razlike v znanju so lahko velike in nizka ocena pri enem predmetu ti lahko onemogoči vpis v SŠ kljub temu, da si lahko rojen za ta poklic. Tudi niso vsi predmeti enako pomembni za vpis v srednjo šolo.
Nekdo, ki ima odlične ocene pri vseh predmetih razen pri npr. športu ima lahko težave pri vpisu v šolo ravno zaradi nižje ocene pri tem predmetu. Zato menimo, da bi bili boljši sprejemni izpiti na srednjih šolah. Drug predlog pa je, naj se ne točkujejo nekateri predmeti, ki za tisto šolo nimajo bistvenega vpliva.
Mnenje o tem ali naj bodo srednje šole obvezne, smo imeli deljeno. Argument za je ta, da samo z osnovno šolo nimamo veliko možnosti za napredovanje v življenju, argument proti pa je, da bi marsikdo tudi srednjo šolo jemal preveč zlahka in neresno.
Pogovarjali smo se tudi o ocenah. Večina jih meni, da je to zunanji motivator in da bi se učili manj, če jih ne bi bilo.
Karierna orientacija v sedanjem sistemu bi se morala podrobneje začeti v 7. razredu (sovpada s točkami), pred tem pa bi učenci v okviru šolske snovi lahko poklice spoznavali.
Na naši šoli imamo temu namenjen dan dejavnosti: spoznavanje poklicev in obiski pri delodajalcih, predstavitev srednjih šol s strani bivših učencev in obisk Informative. V 9. razredu se temu posvetimo še bolj podrobno: predstavitev šolskega sistema in sistema točkovanja, predstavitev srednjih šol, dnevi odprtih vrat na šolah, iskanje interesov s pomočjo vprašalnikov in računalniških programov, individualno svetovanje. Na spletni strani šole imamo povezave na mnoge internetne strani, s pomočjo katerih lahko dobimo praktično vse informacije.
Mark Jager 8. b
V okviru šolske skupnosti nas je letos v otroškem parlamentu sodelovalo 11 učencev od 5. do 9. razreda.
Veliko smo se pogovarjali o načinu izbire poklica, kaj vpliva na izbiro poklica, katere so ovire pri načrtovanju poklicne prihodnosti in poznavanju poklicev. Ugotovili smo, da si v mlajših letih velikokrat poklic, ki bi ga želel opravljati, izbereš na podlagi vzornikov. V takih primerih te poklice spoznamo podrobneje (pevci, glasbeniki, igralci, športniki …). Bolj podrobno se s poklici začnemo ukvarjati v obdobju od 7. do 9. razreda. K temu botrujejo predvsem točke, ki se v 7. razredu začnejo upoštevati za vpis na srednjo šolo.
Odločitev pri 15. letih je za večino prezgodnja, tisti pa, ki so že odločeni kaj bi radi počeli v svoji poklicni karieri, pa menijo, da je ta starost primerna. Večinoma smo mnenja, da lahko dobimo podrobne informacije o poklicih v šoli, od staršev, sorodnikov in na internetu, če za to izrazimo interes.
Ta je odvisen od več dejavnikov, eden naj pomembnejših pa je vsekakor dobro poznavanje samega sebe. To pomeni, da v življenju poskusimo čim več stvari, da se seznanjamo z novimi pogledi, načini, da se vključujemo v različne dejavnosti, s pomočjo katerih spoznavamo samega sebe. Šele, ko vemo v čem smo dobri, v čem uživamo in kaj nas veseli, lahko iščemo primeren poklic. Mnogokrat lahko tudi hobi postane poklic. Vse izkušnje si je pametno nekje beležiti - kaj vse smo že doživeli in poskusili. Na ta način si širimo prostor izbire obenem pa tudi naredimo pogled nazaj. Vse to nam pomaga pri oblikovanju poklicne poti, pri čemer se lažje zavemo tudi ovir in kako jih lahko premagamo. Ovire pri oblikovanju poklicne poti so lahko notranje in zunanje.
Notranje se nanašajo na nepoznavanje samega sebe, premalo izkušen, premalo vključevanja v družbene skupine in nizka samopodoba.
Zunanje pa so največkrat pričakovanja ter želje staršev, pomanjkanje finančnih sredstev in sistemske omejitve – točke.
Glede točk smo mnenja, da niso najprimernejši način omejevanja vpisa. Vsak bi moral imeti možnost vpisa na srednjo šolo, ki jo želi. Če pa že morajo biti omejitve, naj jih izvajajo srednje šole. Le srednje šole natančno vedo, katere osebnostne lastnosti in veščine (kompetence) bi moral imeti njihov dijak za uspešen zaključek oziroma nadaljevanje šolanja in uspešnega opravljanja poklica. Osnovnošolci nimamo vsi istih pogojev in znanja za ocenami ( ocena odlično na eni šoli ni isto kot ocena odlično v drugi šoli).
Razlike v znanju so lahko velike in nizka ocena pri enem predmetu ti lahko onemogoči vpis v SŠ kljub temu, da si lahko rojen za ta poklic. Tudi niso vsi predmeti enako pomembni za vpis v srednjo šolo.
Nekdo, ki ima odlične ocene pri vseh predmetih razen pri npr. športu ima lahko težave pri vpisu v šolo ravno zaradi nižje ocene pri tem predmetu. Zato menimo, da bi bili boljši sprejemni izpiti na srednjih šolah. Drug predlog pa je, naj se ne točkujejo nekateri predmeti, ki za tisto šolo nimajo bistvenega vpliva.
Mnenje o tem ali naj bodo srednje šole obvezne, smo imeli deljeno. Argument za je ta, da samo z osnovno šolo nimamo veliko možnosti za napredovanje v življenju, argument proti pa je, da bi marsikdo tudi srednjo šolo jemal preveč zlahka in neresno.
Pogovarjali smo se tudi o ocenah. Večina jih meni, da je to zunanji motivator in da bi se učili manj, če jih ne bi bilo.
Karierna orientacija v sedanjem sistemu bi se morala podrobneje začeti v 7. razredu (sovpada s točkami), pred tem pa bi učenci v okviru šolske snovi lahko poklice spoznavali.
Na naši šoli imamo temu namenjen dan dejavnosti: spoznavanje poklicev in obiski pri delodajalcih, predstavitev srednjih šol s strani bivših učencev in obisk Informative. V 9. razredu se temu posvetimo še bolj podrobno: predstavitev šolskega sistema in sistema točkovanja, predstavitev srednjih šol, dnevi odprtih vrat na šolah, iskanje interesov s pomočjo vprašalnikov in računalniških programov, individualno svetovanje. Na spletni strani šole imamo povezave na mnoge internetne strani, s pomočjo katerih lahko dobimo praktično vse informacije.
Mark Jager 8. b
