Tema Razmere u družbi se nam je zdela zelo široka. Ko smo razpravljali o tem, kaj bi to bilo, je pogovor zašel na praznovanje rojstnih dni. Predstavniki so sporočali zelo različne zgodbe. Med njimi so bili tudi taki, ki rojstnih dni sploh ne praznujejo niti jim jih starši ne dovolijo obiskati. Razlogi so v tem, da si družina tega ne more privoščiti.
Ko smo se pogovarjali o odnosih v družbi smo se vedno znova vračali k revščini. Zato smo se odločili, da bomo temeljiteje obdelali to temo. Če imaš denar imaš moč, če nimaš denarja, si ranljiv. Pogovarjali smo se o tem, kako bi to spremenili in naredili anketo med učenci od četrtega do devetega razreda.
Veliki večini (150 učencev/176) pomeni revščina to,da nimajo hrane. Ravno tako večina učencev opaža revščino okoli sebe; bodisi iz televizije ali imajo osebne izkušnje. Učenci največkrat razlog za revščino vidijo v brezposelnosti, dejstvu da se podkupuje in goljufa, v sistemski oziroma politični nepripravljenosti za spremembe, ter slabi porazdelitvi bogastva. Kljub temu učenci bogastva ne enačijo samo z denarjem ampak jim večini pomeni bogastvo razumevanje v družini in prijateljstvo ter življenje v miru. Približno 20% jih vidi bogastvo tudi v denarju, ki pa so ga pripravljeni darovati. To je pokazalo vprašanje o tem kako bi ali pa so že pomagali ljudem v stiski. Kar 120 jih je odgovorilo tako. Rešitve vidijo v zaposlitvah, boljši politiki in pravičnejši razporeditvi bogastva. Poiskali smo tudi nekaj podatkov ki kažejo globalno revščino v zastrašujoči luči.
Podatki se sicer nanašajo na leto 1998, kar pa ne pomeni da je danes dosti drugače.
Npr.
Ø za kozmetiko so v ZDA porabili 8 bilijonov dolarjev
Ø za sladoled v Evropi 11 bilijonov dolarjev
Ø za hrano za ljubljenčke 17 bilijonov dolarjev
Ø za cigarete v Evropi 50 bilijonov dolarjev
Ø in za svetovno oborožitev 780 bilijonov dolarjev.
Na drugi strani pa porabimo za:
Ø osnovno izobraževanje 6 bilijonov
Ø pitno vodo in sanitarije porabimo 9 bilijonov
Ø varovanje zdravja žensk v porodni dobi 12 bilijonov
Ø osnovno zdravje in prehrano 13 bilijonov.
To na kratko pomeni, da za pomembne stvari (zdravstvo, izobraževanje…) porabimo 4,6 odstotkov bruto svetovnega prihodka, vse ostalo pa za dosti manj pomembne stvari.
Ugotovili smo, da primanjkuje empatije in realnega pogleda: vemo npr. da so med nami revni, vendar se tega ne zavedamo dokler revščina ne potrka na naša vrata. Spoznali smo, da je za vse kar se zadnja leta dogaja v družbi, krivo bridko spoznanje: nekateri imajo vse in vedno več, drugi so izkoriščani in imajo vedno manj. Težnja za dobičkom je vzrok za vse kar se v družbi dogaja.
Če pogledamo resnici v oči in njene posledice (pomanjkanje prioritet, diskriminacija, neizobraženost, kriminal, brezposelnost,…) nikoli ne bodo zajezene na svetovnem nivoju. Zato je edina rešitev v tem, da se ljudje med seboj še bolj povežemo, še bolj poskrbimo drug za drugega in še bolj okrepimo solidarnost in dobrodelnost. Predvsem pa, da se ne obrnemo stran in da si ne umišljamo da se nam kaj takega ne more zgodit.Za konec pa še besede ene od naših vrstnic: »Če smo revni materialno, ne smemo dovoliti revščine v duhu in v glavi.«
Larissa Dolinar, Tara Hadler, Zahida Halilović
Ko smo se pogovarjali o odnosih v družbi smo se vedno znova vračali k revščini. Zato smo se odločili, da bomo temeljiteje obdelali to temo. Če imaš denar imaš moč, če nimaš denarja, si ranljiv. Pogovarjali smo se o tem, kako bi to spremenili in naredili anketo med učenci od četrtega do devetega razreda.
Veliki večini (150 učencev/176) pomeni revščina to,da nimajo hrane. Ravno tako večina učencev opaža revščino okoli sebe; bodisi iz televizije ali imajo osebne izkušnje. Učenci največkrat razlog za revščino vidijo v brezposelnosti, dejstvu da se podkupuje in goljufa, v sistemski oziroma politični nepripravljenosti za spremembe, ter slabi porazdelitvi bogastva. Kljub temu učenci bogastva ne enačijo samo z denarjem ampak jim večini pomeni bogastvo razumevanje v družini in prijateljstvo ter življenje v miru. Približno 20% jih vidi bogastvo tudi v denarju, ki pa so ga pripravljeni darovati. To je pokazalo vprašanje o tem kako bi ali pa so že pomagali ljudem v stiski. Kar 120 jih je odgovorilo tako. Rešitve vidijo v zaposlitvah, boljši politiki in pravičnejši razporeditvi bogastva. Poiskali smo tudi nekaj podatkov ki kažejo globalno revščino v zastrašujoči luči.
Podatki se sicer nanašajo na leto 1998, kar pa ne pomeni da je danes dosti drugače.
Npr.
Ø za kozmetiko so v ZDA porabili 8 bilijonov dolarjev
Ø za sladoled v Evropi 11 bilijonov dolarjev
Ø za hrano za ljubljenčke 17 bilijonov dolarjev
Ø za cigarete v Evropi 50 bilijonov dolarjev
Ø in za svetovno oborožitev 780 bilijonov dolarjev.
Na drugi strani pa porabimo za:
Ø osnovno izobraževanje 6 bilijonov
Ø pitno vodo in sanitarije porabimo 9 bilijonov
Ø varovanje zdravja žensk v porodni dobi 12 bilijonov
Ø osnovno zdravje in prehrano 13 bilijonov.
To na kratko pomeni, da za pomembne stvari (zdravstvo, izobraževanje…) porabimo 4,6 odstotkov bruto svetovnega prihodka, vse ostalo pa za dosti manj pomembne stvari.
Ugotovili smo, da primanjkuje empatije in realnega pogleda: vemo npr. da so med nami revni, vendar se tega ne zavedamo dokler revščina ne potrka na naša vrata. Spoznali smo, da je za vse kar se zadnja leta dogaja v družbi, krivo bridko spoznanje: nekateri imajo vse in vedno več, drugi so izkoriščani in imajo vedno manj. Težnja za dobičkom je vzrok za vse kar se v družbi dogaja.
Če pogledamo resnici v oči in njene posledice (pomanjkanje prioritet, diskriminacija, neizobraženost, kriminal, brezposelnost,…) nikoli ne bodo zajezene na svetovnem nivoju. Zato je edina rešitev v tem, da se ljudje med seboj še bolj povežemo, še bolj poskrbimo drug za drugega in še bolj okrepimo solidarnost in dobrodelnost. Predvsem pa, da se ne obrnemo stran in da si ne umišljamo da se nam kaj takega ne more zgodit.Za konec pa še besede ene od naših vrstnic: »Če smo revni materialno, ne smemo dovoliti revščine v duhu in v glavi.«
Larissa Dolinar, Tara Hadler, Zahida Halilović
