Odraščanje
Tema letošnjega otroškega parlamenta je bilo Odraščanje. V naši šoli smo se je lotili s pogovorom o stvareh, spremembah in čustvih, ki nas doletijo v tej dobi. To smo storili z delitvijo na dva dela, saj smo spoznali, da mlajši učenci, torej tisti, ki obiskujejo 2.-5. razred opažajo manjše in drugačne spremembe, kot starejši na predmetni stopnji.
Na začetku leta je potekal pripravljalni vikend predstavnikov otroškega parlamenta ljubljanske regije v Piranu, ki se ga je udeležila Larissa Dolinar iz sedmega razreda. Vikend so posvetili razpravi o različnih vplivih družbe, šole, prijateljev in staršev in njihovih vlogah v našem življenju. Delo je potekalo v skupinah, ki so predstavile svoja mnenja o prednostih in slabostih vsake od teh ''skupin'', ki v obdobju odraščanja zgubljajo/pridobivajo vlogo v življenjih najstnikov.
Jeseni in začetek zime, smo dobili nalogo še sami preučiti te vplive. To smo storili s pogovori v razredu in na naših pogostih sestankih. Ugotovitve naše šole, ki sva jih predstavili Brina Minca Herlec, 9. a in Ciara McRad, 9. b na srečanju ljubljanskih osnovnih šol v domu ZPM Moste-Polje v Kranjski Gori, so bile, da se v dobi odraščanja največ pozornosti vrti okoli staršev oz. odnosa z njimi, okoli šole, medijev, zasvojenosti in spolnosti. Predstavili sva tudi mnenje naših mlajših, ki najbolj opažajo spremembe pri odnosu s starši, saj so mnenja, da se do njih obnašajo preveč posesivno in jim v veliko primerih ne dopuščajo zasebnosti, so preveč strogi in imajo preveč pričakovanj. Njihovi posegi v življenja mlajših so po navadi povezana z željo učencev po preživljanju prostega časa po svojih željah in po želji, da bi njihovo šolsko delo bilo njihovo in ocene njihove, ne od staršev. To nadzorovanje je zmotilo tudi starejše učence, ki spoznavajo bojazni staršev pred mediji in vplivi družbe. To poskušajo urediti z ukinitvijo stika do virtualnega in socialnega sveta medmrežja, kar pa učence spet zmoti.
Vsi opažajo primanjkovanje motivacije za izobraževanje, saj se to vedno bolj usmerja v tekmovalnost in ocene, ne pa v znanje, ki je pravi cilj šolanja. Učenci so opazili tudi potrebo po pomoči na učni in solidarnostni ravni, kot pa tudi na izobraževalni v smislu podajanja informacij o spolnosti, drogah, alkoholu in tobaku ter (prvemu) stiku z njimi. Vsi, starši, učitelji in šola si o teh temah zatiskajo oči, te pa vseeno pridejo do najstnikov, ki želijo neformalne vzgoje, to pa npr. namesto izobraženih prostovoljcev poda kar družba s prakso. Starši so mnogokrat tudi slab zgled velikim najstnikom, saj jih veliko priča o stikih (različnih pogostosti) z različnimi substancami. Pri tem pa smo spet opazili pomembnost poučevanja o tem, saj adolescenca prinaša veliko duševnih in telesnih sprememb, skozi katere v teh časih najstniki hitijo in si ne vzamejo časa za posvetitev svojim mislim in mentalnemu stanju. Odraščanje je rast v vseh pogledih, mi pa ga vedno bolj jemljemo le kot telesni razvoj in ne več kot čustveni, umski in mentalni, kar prinaša razvoj, ki mu primanjkuje zrelosti, preudarnosti in odgovornosti.
Ugotovitve našega srečanja bi lahko povzelo kot kar podobne, saj so tudi na drugih šolah opazili slabe in dobre plati odraščanja, polne polemik oz. vprašanj. Obdobje odraščanja se vedno bolj posplošuje, najstnike, ki postajajo mladi odrasli pa podcenjuje. Do podcenjevanja pa prihaja tudi pri najstnikih samih, saj močan pritisk družbe, staršev, družine in šole, prevečkrat močno negativen, lahko povzroči negativno izoblikovanje naših osebnosti in misli. In prav takrat zato pride do iskanja samega sebe v družbi polni pasti in družbenih plasti, ki jo vidimo kot pomoč pri rešitvi in odgovorih na vprašanja kdo sem, kaj je moja vloga, kam naprej, kaj je z mano… V primeru nesoočenja pa nam vprašanja o razvoju na umski in čustveni ravni prinesejo posledice za življenje, ki ga lahko vidimo v zmotni luči. Prav tako zmotni postanejo odgovori, ki jih pridobivamo preko nestabilne družbe. Zato je pomembno, da se v tej dobi učenja, ki bo potekala še celo naše življenje ustvarimo dobro osnovo, ki nas bo predstavljala kot posameznika in nam utrla pot k zrelim novim idejam in razmišljanjem.
Po srečanju smo učenci skupaj z učitelji in z našo mentorico parlamenta Natašo Hozjan Breznjik nadaljevali pogovore v smeri odraščanja s tem, da smo dodali še predloge za prihodnost naslednjim generacijam in učencem. Potekalo je tudi nekaj pripravljalnih sestankov pod organizacijo ZPM Moste-Polje, ki sem se jih udeležila sama.
Mestni parlament, ki je potekal v mestni hiši je bil namenjen predstavljanju idej in spoznanj ter akcij iz vsake ločene enote. Enote so morale tudi preučiti vnaprej pripravljene teme in predlagati teme za naslednji otroški parlament (letos je bila to odraščanje). V enoti Moste-Polje smo predlagali izvajanje pogovornih delavnic na temo pasti odraščanja in dozorevanja, vzgojo za solidarnost na šolski ravni, ki bi spodbudila razvoj dobrodelnosti in humanitarnosti med najstniki in spoznavanje drugačnosti, ob katerem bi spoznali nam drugačne, a vseeno enakopravne, kot so gluhi, slepi, avtisti, tisti z motnjo v duševnem razvoju itd. Po glasovanju na žalost ni zmagala nobena od naših predlaganih akcij. Akcije, ki bodo izvedene v naslednjem letu v Mestni zvezi prijateljev mladine Ljubljana in med učenci pa so Vsi smo OK (akcija o ohranjanju pozitivne naravnanosti), Greh se pove, grešnika pa ne (o anonimnem preprečevanju nepravičnosti) in Tutorstvo (akcija, kjer bi si učenci pomagali med seboj pri učenju).
Sledil je pogovor oz. glasovanje tem, med katerimi so bile predlagane s strani Moste-Polje: pasti interneta, odnos učencev do okolja in prevelika storilnost na naravnanost učencev. Nobena od teh tem ni bila izbrana in predlagana za vseslovenski parlament.
Pri vnaprej določenih temah je prišlo tudi do razprave. Tema samostojnost, osamosvajanje in prihodnost je porodila vprašanja, ali številka osemnajst res omejuje naše odraščanje in zrelost in kaj v bistvu nam samim pomeni svoboda. Ugotovili smo, da je samostojnost čas, ko smo sami sposobni sprejeti odgovornost zase in za svoje posledice, ter da sta prihodnost in naša samostojnost povezani, ker sta obe odvisni od nas samih, saj je za obe odvisno naše zavzemanje in trud. Pri naši enoti določeni temi šola in moji strahovi smo se osredotočili na pomembnost znanja, ki nam ga šole res prinesejo, na našo resnost in na resnost naših učiteljev. Strah smo opredelili kot pogojen in v velikih primerih odvisen od staršev, katero vzpodbujanje in želja do uspeha lahko postane velik stres. Spodbudili in začeli smo tudi z mislijo o drugačnih sistemih ocenjevanja, redkejšim menjanjem učnega sistema, saj povzroča le zmedo in o pomembnosti statusa, saj je velikokrat izkoriščen. Predlagali smo tudi uvedbo statusa kmetovalca za tiste učence, ki morajo nujno pomagati doma na kmetiji. Tema o ljubezni in spolnosti je prinesla vprašanja o pripravljenosti in o pomenu spolnosti, ki se v današnji družbi izgublja. Pogovorili smo se tudi o fizičnih, psihičnih in drugih posledicah ljubezni in spolnosti. Pri temi o družini, prijateljih in družbi smo spoznavali njihove vplive na vzpostavljanje osebnosti in osebnostnega razvoja, pri temi o odvisnosti in zdravju pa smo govorili o pomembnosti zdrave prehrane in o pasteh, ki jo povzročajo odvisnosti do alkohola, cigaret, opiatov in tehnologije. Med našimi razpravami so nam spregovorili tudi razni strokovnjaki, ki so nas spodbudili k iskanju odgovorov in k prošnji do pomoči v primeru stiske. Izvolili smo tudi predstavnike, ki so se udeležili otroškega parlamenta, ki ga obiščejo predstavniki vse Slovenije. Iz enote Moste-Polje je bil to učenec iz OŠ Jožeta Moškriča. Na vseslovenskem parlamentu so prišli do podobnih ugotovitev o tem, kako pomemben, enkraten in 1x proces je proces odraščanja, zato ga moramo izkoristiti pametno in se zavedati, da je to naša prva priložnost poslušnosti in samoodločitev in, da bo vplivala na naše celo življenje v obliki vtisov, znanja in napak iz katerih se učimo. Zato moramo sami in vsi okoli nas sprejeti naše napake, razmišljanja in ideje, saj nam bodo vsem pomagale k boljšem, bolj pravičnem svetu.
Brina Minca Herlec, 9. a
Na srečanjih šolske skupnosti smo se dobivali dvakrat mesečno vsi predstavniki od 2. do 9. razreda. Kljub starostnim razlikam so učenci med seboj sodelovali in poslušali drug drugega. Zlasti mlajši se šele srečujejo s to obliko organiziranosti učencev in jo doživljajo kot pozitivno. Zlasti vidijo prednost v tem, da lahko povejo naglas svoja stališča in da se jih sliši. Iz tega sodelovanja je tudi izšla prva organizacija šolskega plesa za najmlajše, ki se je pokazala kot izredna uspešnica. Ravno zaradi tega smo se odločili, da organizacija šolskih plesov za učence razredne stopnje postane stalnica.
V mesecu maju, mesecu solidarnosti, smo se vključili v zbiranje odpadnega papirja, s čimer se želimo odzvati na povabilo Društva za otroke sveta. To namreč organizira oziroma koordinirana zbiranje papirja za namen nakupa zemljišča in izgradnje sirotišnice ter izobraževalnega centra v Tanzaniji.
Na obisk smo povabili tudi ravnatelja naše šol, kateremu smo poročali o našem dosedanjem delu, predstavniki pa so tudi imeli priložnost sporočiti zadovoljstvo in nezadovoljstvo učencev v posameznih oddelkih. Slednjega je bilo izredno malo, pa še to se je večinoma nanašalo na smrad iz stranišč v starem delu stavbe, na prekratke odmore in na premajhne količine pri kosilu in občasnemu prepoznemu informiranju o (zlasti) športnih dejavnostih.
Na splošno pa so naši učenci z delovanjem, izgledom in organiziranostjo zadovoljni, saj pohvalijo učitelje, kuharice in ostalo osebje, hrano (ki je pomemben dejavnik v njihovem času v šoli ), šolski radio,..
Ob koncu šolskega leta smo v šolsko skupnost sprejeli tudi naše najmlajše, učence 1. razreda.
Mentorica Šolske skupnosti:
Nataša Hozjan Breznjik
Tema letošnjega otroškega parlamenta je bilo Odraščanje. V naši šoli smo se je lotili s pogovorom o stvareh, spremembah in čustvih, ki nas doletijo v tej dobi. To smo storili z delitvijo na dva dela, saj smo spoznali, da mlajši učenci, torej tisti, ki obiskujejo 2.-5. razred opažajo manjše in drugačne spremembe, kot starejši na predmetni stopnji.
Na začetku leta je potekal pripravljalni vikend predstavnikov otroškega parlamenta ljubljanske regije v Piranu, ki se ga je udeležila Larissa Dolinar iz sedmega razreda. Vikend so posvetili razpravi o različnih vplivih družbe, šole, prijateljev in staršev in njihovih vlogah v našem življenju. Delo je potekalo v skupinah, ki so predstavile svoja mnenja o prednostih in slabostih vsake od teh ''skupin'', ki v obdobju odraščanja zgubljajo/pridobivajo vlogo v življenjih najstnikov.
Jeseni in začetek zime, smo dobili nalogo še sami preučiti te vplive. To smo storili s pogovori v razredu in na naših pogostih sestankih. Ugotovitve naše šole, ki sva jih predstavili Brina Minca Herlec, 9. a in Ciara McRad, 9. b na srečanju ljubljanskih osnovnih šol v domu ZPM Moste-Polje v Kranjski Gori, so bile, da se v dobi odraščanja največ pozornosti vrti okoli staršev oz. odnosa z njimi, okoli šole, medijev, zasvojenosti in spolnosti. Predstavili sva tudi mnenje naših mlajših, ki najbolj opažajo spremembe pri odnosu s starši, saj so mnenja, da se do njih obnašajo preveč posesivno in jim v veliko primerih ne dopuščajo zasebnosti, so preveč strogi in imajo preveč pričakovanj. Njihovi posegi v življenja mlajših so po navadi povezana z željo učencev po preživljanju prostega časa po svojih željah in po želji, da bi njihovo šolsko delo bilo njihovo in ocene njihove, ne od staršev. To nadzorovanje je zmotilo tudi starejše učence, ki spoznavajo bojazni staršev pred mediji in vplivi družbe. To poskušajo urediti z ukinitvijo stika do virtualnega in socialnega sveta medmrežja, kar pa učence spet zmoti.
Vsi opažajo primanjkovanje motivacije za izobraževanje, saj se to vedno bolj usmerja v tekmovalnost in ocene, ne pa v znanje, ki je pravi cilj šolanja. Učenci so opazili tudi potrebo po pomoči na učni in solidarnostni ravni, kot pa tudi na izobraževalni v smislu podajanja informacij o spolnosti, drogah, alkoholu in tobaku ter (prvemu) stiku z njimi. Vsi, starši, učitelji in šola si o teh temah zatiskajo oči, te pa vseeno pridejo do najstnikov, ki želijo neformalne vzgoje, to pa npr. namesto izobraženih prostovoljcev poda kar družba s prakso. Starši so mnogokrat tudi slab zgled velikim najstnikom, saj jih veliko priča o stikih (različnih pogostosti) z različnimi substancami. Pri tem pa smo spet opazili pomembnost poučevanja o tem, saj adolescenca prinaša veliko duševnih in telesnih sprememb, skozi katere v teh časih najstniki hitijo in si ne vzamejo časa za posvetitev svojim mislim in mentalnemu stanju. Odraščanje je rast v vseh pogledih, mi pa ga vedno bolj jemljemo le kot telesni razvoj in ne več kot čustveni, umski in mentalni, kar prinaša razvoj, ki mu primanjkuje zrelosti, preudarnosti in odgovornosti.
Ugotovitve našega srečanja bi lahko povzelo kot kar podobne, saj so tudi na drugih šolah opazili slabe in dobre plati odraščanja, polne polemik oz. vprašanj. Obdobje odraščanja se vedno bolj posplošuje, najstnike, ki postajajo mladi odrasli pa podcenjuje. Do podcenjevanja pa prihaja tudi pri najstnikih samih, saj močan pritisk družbe, staršev, družine in šole, prevečkrat močno negativen, lahko povzroči negativno izoblikovanje naših osebnosti in misli. In prav takrat zato pride do iskanja samega sebe v družbi polni pasti in družbenih plasti, ki jo vidimo kot pomoč pri rešitvi in odgovorih na vprašanja kdo sem, kaj je moja vloga, kam naprej, kaj je z mano… V primeru nesoočenja pa nam vprašanja o razvoju na umski in čustveni ravni prinesejo posledice za življenje, ki ga lahko vidimo v zmotni luči. Prav tako zmotni postanejo odgovori, ki jih pridobivamo preko nestabilne družbe. Zato je pomembno, da se v tej dobi učenja, ki bo potekala še celo naše življenje ustvarimo dobro osnovo, ki nas bo predstavljala kot posameznika in nam utrla pot k zrelim novim idejam in razmišljanjem.
Po srečanju smo učenci skupaj z učitelji in z našo mentorico parlamenta Natašo Hozjan Breznjik nadaljevali pogovore v smeri odraščanja s tem, da smo dodali še predloge za prihodnost naslednjim generacijam in učencem. Potekalo je tudi nekaj pripravljalnih sestankov pod organizacijo ZPM Moste-Polje, ki sem se jih udeležila sama.
Mestni parlament, ki je potekal v mestni hiši je bil namenjen predstavljanju idej in spoznanj ter akcij iz vsake ločene enote. Enote so morale tudi preučiti vnaprej pripravljene teme in predlagati teme za naslednji otroški parlament (letos je bila to odraščanje). V enoti Moste-Polje smo predlagali izvajanje pogovornih delavnic na temo pasti odraščanja in dozorevanja, vzgojo za solidarnost na šolski ravni, ki bi spodbudila razvoj dobrodelnosti in humanitarnosti med najstniki in spoznavanje drugačnosti, ob katerem bi spoznali nam drugačne, a vseeno enakopravne, kot so gluhi, slepi, avtisti, tisti z motnjo v duševnem razvoju itd. Po glasovanju na žalost ni zmagala nobena od naših predlaganih akcij. Akcije, ki bodo izvedene v naslednjem letu v Mestni zvezi prijateljev mladine Ljubljana in med učenci pa so Vsi smo OK (akcija o ohranjanju pozitivne naravnanosti), Greh se pove, grešnika pa ne (o anonimnem preprečevanju nepravičnosti) in Tutorstvo (akcija, kjer bi si učenci pomagali med seboj pri učenju).
Sledil je pogovor oz. glasovanje tem, med katerimi so bile predlagane s strani Moste-Polje: pasti interneta, odnos učencev do okolja in prevelika storilnost na naravnanost učencev. Nobena od teh tem ni bila izbrana in predlagana za vseslovenski parlament.
Pri vnaprej določenih temah je prišlo tudi do razprave. Tema samostojnost, osamosvajanje in prihodnost je porodila vprašanja, ali številka osemnajst res omejuje naše odraščanje in zrelost in kaj v bistvu nam samim pomeni svoboda. Ugotovili smo, da je samostojnost čas, ko smo sami sposobni sprejeti odgovornost zase in za svoje posledice, ter da sta prihodnost in naša samostojnost povezani, ker sta obe odvisni od nas samih, saj je za obe odvisno naše zavzemanje in trud. Pri naši enoti določeni temi šola in moji strahovi smo se osredotočili na pomembnost znanja, ki nam ga šole res prinesejo, na našo resnost in na resnost naših učiteljev. Strah smo opredelili kot pogojen in v velikih primerih odvisen od staršev, katero vzpodbujanje in želja do uspeha lahko postane velik stres. Spodbudili in začeli smo tudi z mislijo o drugačnih sistemih ocenjevanja, redkejšim menjanjem učnega sistema, saj povzroča le zmedo in o pomembnosti statusa, saj je velikokrat izkoriščen. Predlagali smo tudi uvedbo statusa kmetovalca za tiste učence, ki morajo nujno pomagati doma na kmetiji. Tema o ljubezni in spolnosti je prinesla vprašanja o pripravljenosti in o pomenu spolnosti, ki se v današnji družbi izgublja. Pogovorili smo se tudi o fizičnih, psihičnih in drugih posledicah ljubezni in spolnosti. Pri temi o družini, prijateljih in družbi smo spoznavali njihove vplive na vzpostavljanje osebnosti in osebnostnega razvoja, pri temi o odvisnosti in zdravju pa smo govorili o pomembnosti zdrave prehrane in o pasteh, ki jo povzročajo odvisnosti do alkohola, cigaret, opiatov in tehnologije. Med našimi razpravami so nam spregovorili tudi razni strokovnjaki, ki so nas spodbudili k iskanju odgovorov in k prošnji do pomoči v primeru stiske. Izvolili smo tudi predstavnike, ki so se udeležili otroškega parlamenta, ki ga obiščejo predstavniki vse Slovenije. Iz enote Moste-Polje je bil to učenec iz OŠ Jožeta Moškriča. Na vseslovenskem parlamentu so prišli do podobnih ugotovitev o tem, kako pomemben, enkraten in 1x proces je proces odraščanja, zato ga moramo izkoristiti pametno in se zavedati, da je to naša prva priložnost poslušnosti in samoodločitev in, da bo vplivala na naše celo življenje v obliki vtisov, znanja in napak iz katerih se učimo. Zato moramo sami in vsi okoli nas sprejeti naše napake, razmišljanja in ideje, saj nam bodo vsem pomagale k boljšem, bolj pravičnem svetu.
Brina Minca Herlec, 9. a
Na srečanjih šolske skupnosti smo se dobivali dvakrat mesečno vsi predstavniki od 2. do 9. razreda. Kljub starostnim razlikam so učenci med seboj sodelovali in poslušali drug drugega. Zlasti mlajši se šele srečujejo s to obliko organiziranosti učencev in jo doživljajo kot pozitivno. Zlasti vidijo prednost v tem, da lahko povejo naglas svoja stališča in da se jih sliši. Iz tega sodelovanja je tudi izšla prva organizacija šolskega plesa za najmlajše, ki se je pokazala kot izredna uspešnica. Ravno zaradi tega smo se odločili, da organizacija šolskih plesov za učence razredne stopnje postane stalnica.
V mesecu maju, mesecu solidarnosti, smo se vključili v zbiranje odpadnega papirja, s čimer se želimo odzvati na povabilo Društva za otroke sveta. To namreč organizira oziroma koordinirana zbiranje papirja za namen nakupa zemljišča in izgradnje sirotišnice ter izobraževalnega centra v Tanzaniji.
Na obisk smo povabili tudi ravnatelja naše šol, kateremu smo poročali o našem dosedanjem delu, predstavniki pa so tudi imeli priložnost sporočiti zadovoljstvo in nezadovoljstvo učencev v posameznih oddelkih. Slednjega je bilo izredno malo, pa še to se je večinoma nanašalo na smrad iz stranišč v starem delu stavbe, na prekratke odmore in na premajhne količine pri kosilu in občasnemu prepoznemu informiranju o (zlasti) športnih dejavnostih.
Na splošno pa so naši učenci z delovanjem, izgledom in organiziranostjo zadovoljni, saj pohvalijo učitelje, kuharice in ostalo osebje, hrano (ki je pomemben dejavnik v njihovem času v šoli ), šolski radio,..
Ob koncu šolskega leta smo v šolsko skupnost sprejeli tudi naše najmlajše, učence 1. razreda.
Mentorica Šolske skupnosti:
Nataša Hozjan Breznjik
